Marakeš. Kadarkoli sem gledal oddaje na Travel Channelu, še prej pa v kakšni drugi oddaji, vedno mi je ta kraj imel nekakšen skrivnostni pridih. Mogoče celo eksotike, saj je vedno kazalo znameniti trg, kjer je največja 'roštilijada' na svetu. Hja, realnost je malce drugačna. Vse skupaj je preveč podrejeno komerciali. OK, še vedno si lahko človek privošči ovčje učke, možgančke koz, polže v omaki in podobno kulinarično 'eksotiko', vendar so pa prodajalci prav tečni, če želiš samo 'fotkat' ali pa pokažeš malce zanimanja za stojnico, kobro, ki se ti mota pod nogami ali opico na verižici, katero ti njen lastnik na vsak način želi spraviti na glavo, ker je to kao smešno in turisti to želimo. Ja, res. Zmeraj sem si želel, da mi na glavi sedi opica! Mislim, kakšne ideje. In če slučajno opazijo, da si jih slikal, pridejo do tebe in ti začnejo težiti, da jim daš evro. Seveda, kar evro, ker en dirham ni dovolj. Ja, turizem je res pokvaril tukajšnjo tržnico, ki pa še vedno ostaja nekako surrealistična z vsem svojim hrupom glasbil in v zraku pomešanih vonjav po pečenem mesu, suhem sadju in začimbah. Kot da bi za trenutek padel v kakšen Schwartzeneggerjev film o Conanu. Samo še scena s kamelo, ki jo dobi po glavi, ker pljune Conana, manjka (za tiste, ki ste film gledali nekoč, pred davnimi leti v kinu, se verjetno spomnite za katero sceno se gre). Aja, in seveda vonjave po konjih, saj je vse polno konjskih vpreg. Vmes pa se še najdejo risalke s henno (neka rastlina pač, ki zdrobljena v prah in pomešana z vodo, na koži pušča barvo, kot začasna tetovaža), za katere bi človek najprej mislil, da kakšno poljsko turistko poskuša drogirati ko ji z injekcijsko brizgalko riše vzročke po roki. Mimogrede, a mislite, da je uboga berberska "umetnica" kupila injekcijsko brizgalko v apoteki ali jo je našla kje na smetišču izza kakšne bolnišnice?!
Drugače pa je Marakeš eno lepših mest, kar sva jih dosedaj videla v Maroku. Četudi je mesto že na robu puščavskega dela Maroka in ga od Sahare deli samo še gorovje Atlas, je v mestu veliko zelenja, saj slovi po lepih parkih in zelenicah. In še res je. Ko se tako voziš po mestu, se ti zdi, da se voziš po kakšnem avstroogrskem parku na Dunaju. Le o avstroogrskem prometnem režimu ni ne duha ne sluha.
Ni komentarjev:
Objavite komentar