V Rabatu je ena od znamenitosti tudi grobnica pokojnega kralja Hassana II. OK, je pač umrl in so ga pač morali temu primerno pokopati. Ali pa zabetonirati in za sigurno, da si slučajno ne premisli in vstane iz groba, še nanj položiti "majčken" blok marmorja. Pač ni bil najbolj priljubljen pri svojih podložnikih, kaj čemo.
Ampak, prava atrakcija so njegova častna straža. Vsi smo nekako navajeni strumnih stražarjev, ki smo jih videvali na posnetkih iz Hiše cvetja v Beogradu ali pa nekaj podobnega britanski kraljevi straži, ki strumno in nepremično stoji ter zre nekam 'v tri krasne'. Tile maroški stražarji pa... Joj, pa saj ne veš a bi se smejal, ko pride nova izmena stražarjev. Že pred zamenjavo straže mi je bilo malce smešno, kako so stražarji kar stali po dva skupaj in se nekaj pogovarjali, tisti v notranjosti grobnice pa so se kar naslanjali malo na simbolične sulice, ki so jih držali ali pa skoraj sloneli na stenah mavzoleja, kot zadnji pijanci, ki ne morejo več stati za šankom. Prihod izmene pa je bil spet svoja atrakcija. Kot da bi prišla neka zbirka cirkusantov v pisanih oblačilih, malo neorganizirano, razvodnik straže pa je nam turistom z roko kazal, da naj ne slikamo tega pomembnega ceremoniala. Ja pa ja da!
Novi stražarji so prišli do starih, ti so jim predali svoje puške, vmes so si izmenjali še kakšno novičko v stilu: "Šta ima za ručak, Meho?", in to je bilo to. Stražarji so spet stali na svojih mestih pač zato, ker so pač morali nekje stati in odslužiti svoj vojaški rok, mi turisti pa smo se jim motali naokoli. Eh, ta maroška vojska...
P.S. Za 'centraše': A ni tale levi, na spodnji fotki, podoben našemu Agotu?
P.S. Za 'centraše': A ni tale levi, na spodnji fotki, podoben našemu Agotu?
Ni komentarjev:
Objavite komentar