*nemška kriminalna serija, ki se dogaja v '30-ih letih prejšnjega stoletja v Berlinu (https://en.wikipedia.org/wiki/Babylon_Berlin)
torek, 28. junij 2022
Babylon Berlin*
sobota, 25. junij 2022
Pot Benetke - Berlin je odprta! (kakšna šala)
O moj bog! Če bi vedel, da mi bo petek in tale sobota 'odnesla' toliko živcev, bi svoje punce najraje odpeljal v Moravske in konec! Ampak dobro, Je kar je! Karte so rezervirane in plačane (nekaj denarja sem s tem, ko smo uredili nadomestni povratni let s Swissom preko Züricha dobil celo nazaj!), pa tudi francoski Novotel se verjetno ne bi želel odreči nekaj (za njih) drobiža, ki nam bi ga morali vrniti v primeru odpovedi hotelske rezervacije.
Že ob prihodo na beneško letališče nama z Anito nekaj ni delovalo v redu. Saj sva že letela z Marca Pola, ampak to soboto je bil že od daleč viden kaos na 'check-in' šalterjih. Mislim, tudi če bi se želel 'sčekirati' preko avtomata to ni šlo ker...Eh, Italija pač! Sem poskusil, pa me je tamkaj zaposlena Italijanka sterala nazaj v vrsto, skupaj s tropom Kitajcev in Američanov, obojih prepolnih vtisov in suvenirjev iz bližnjih Benetk. In smo stali in stali in... Po kakšne tričetrt ure stanja v vrsti, sprijaznjen, da je to pač Italija in (jeb..ga) imamo še srečo, da se letališko osebje ni odločilo še za kakšno (tradicionalno) stavko, opazimo tri osebe, ki so meni nič, tebi nič šle mimo vseh nas (dobesedno prehitevanje po desni!) do italijanske stevardese na šalterju in s SLO potnim listom v roki zahtevali, da se jih 'sčekira'! Ha, ha, ha! Italijanka jih je nekaj minut poslušala, pri čemer se ni pustila motiti pri čekiranju ostalih podnikov, ki so stali v vrsti, nato pa 'Slovenclje' sterala nekam proč.
Po kakšni uri, smo se končno le uspeli prebiti skozi 'čeking' in varnostne preglede v notranjost Marca Pola. Noter pa klasičen italijanski kaos. Nič se ni spremenilo, od našega zadnjega leta od tukaj. Kvečjemu poslabšalo. Po kakšne pol ure smo se odpravili do našega izhoda tam pa...
Ena dolga vrsta za dva izhoda! Vse zmešano!!! In da je stvar še bolj "zanimiva" oba leta (Frankfurt in Dunaj) sta imela približno enak čas odhoda in oba sta imela zamudo.
Po dobre polurnem čakanju smo le prišli na letalo in s samo 45 min zamude smo odfrčali Frankfurtu naproti!
Eh, tam pa spet novi šoki. Če ob svojem zadnjem postanku v Frankfurtu nisem bil preveč impresioniran nad tem letališčem (pa še prtljago za let do Hamburga so mi založili) , sem bil tokrat kar malce prestrašen. Najprej so nas presenetile vrste pred lufthansinimi okenci, kjer so vsi nekaj urejali, nato pa so si šoki kar sledili.
Ker smo imeli naslednji let z izhoda številka 19 smo se pač sedli na klopce v bližini in opazovali. In imeli smo kaj videti. Panične letališke uslužbence, ki so na šalterjih nekaj telefonarili, objokane potnike, ki so prihajali na šalterje in (dobesedno) rotili te iste uslužbence, da zadržijo letalo (ki je dejansko že bilo na dohodu in se je to videlo skozi okno), ker da so zamudili zaradi zamude priključnega leta.... Samo še kakšna scena z razjarjenim potnikom, ki bi začel mlatiti te reveže od letaliških uslužbencev je manjkala! Aja (za intermezzo), kava z avtomata v letališki zgradbi je 2 EUR.
Vendar se je nato ponovno 'izkazala' IT-tehnična služba Lufthanse! Na telefon sem preko aplikacije pričel prejemati obvestila. In ta niso bila 'prijetna'!
petek, 24. junij 2022
Uvertura v popotovanje do Berlina
Zakaj pa letos za konec šole ne bi šli v Berlin? Itak so 'koronske' omejitve že malce sproščene, pa tudi cene letalskih kart so relativno dostopne. S povdarkom na "relativno"! A gremo po vrsti.
Najprej sem uspel preko spleta relativno (lej, spet ta beseda!) ugodno kupiti letalske karte iz Benetk, preko Frankfurta v Berlin. Vse je bilo tako enostavno in 'tekoče', da mi je bilo kar malo čurno. Ampak, ajde! Niso to bile prve in verjetno tudi ne zadnje letalske karte, ki so bile kupljene mimo potovalne agencije, v lastnem aranžmaju.
Let za Berlin smo imeli v soboto dopoldan, v petek pa je okoli 14.00 ure na email uletel prvi šok... Mislim, email od Lufthanse (ja, z njo smo leteli!)!
Prvo je ob 11.46 uri prišel potrditveni e-mail:
Your flight LH325 Venice - Frankfurt/Main is now ready for Check-in
"Jeee! Lufthansa je potrdila let in jutri letimo!!", je bilo veselje doma. 😀
E, zaj..! Ob 14.19 uri je sledilo tole "obvestilo":
sreda, 11. maj 2022
Malo naokoli po Lübecku (bolj fotografsko, kot opisno)
O tem, kaj počnem na severu Nemčije ne bi preveč razgabljal. Pač službeno potovanje (tečaj o mentorstvu), podrobnosti pa bi bile preveč dolgočasne. Ni kaj pametnega povedati. Ves dan predavanja iz teorije, občasno praktične vaje in to je to.
Tečaj je zame dobrodošla sprememba, da se malo odklopim od službe, četudi me nekateri telefonski pogovori / SMS sporočila povezana s službo že dosegajo sem "gor".
Danes bom raje malo predstavil Lübeck, mesto, kjer imamo tečaj. Sam tečaj poteka v hotelu Viva by Vier Jahrezeiten Lübeck, do centra mesta pa je le sprehod (ajde, približno 2 km).
Samo mesto leži ob bregovih reke Trave, začetki poselitve pa segajo v prazgodovino, okoli leta 700 pa so ta konec sveta "na prijazno povabilo" nemškega cesarja Karla Velikega, ki je s tega območja pregnal lokalne Sase, Polabski Slovani usanovili mesto Liubice. Mesto so nato skozi stoletja malo požigali, zavzemali in osvobajali razni mimoidoči narodi. Vseeno pa je bilo do 19. stoletja skozi zgodovino relativno pomembno, saj je bilo del pomebne severno morske - baltske nemške trgovske hanzeatske zveze. (poleg Lübecka so bili v tej zvezi še Hamburg, Rostock in še nekatera nemška mesta ob severnih nemških obalah). V relativno bližnji zgodovini pa si je Lübeck izboril žalostno usodo prvega mesta, ki so ga med drugo svetovno vojno bombardirale britanske letalske sile, po koncu druge svetovne vojne pa je bilo obmejno mesto med zahodno Zvezno republiko Nemčijo in vzhodno Nemško demokratično republiko Nemčijo.
Danes je Lübeck prav simpatično mestece. Sicer se med pogovorom z lokalnimi prebivalci vidi večno 'rivalstvo' s Kielom, vendar je to ostanek zgodovinskega rivalstva oziroma "zamere", ker je bil pred nekaj sto leti sedež dežele prenešen iz Lübecka malce severneje. Vseeno, sprehod po starem mestnem jedru, ki je na otoku med Labskim kanalom in reko Trave je pravi užitek. Še posebe, ko zaviješ malce z ulice in se sprehodiš pom oizkih prehodih med hišami. No, lokalni prebivalci znajo biti malce nejevoljni, saj so turisti sploh poleti malce preveč vsiljivi, ko se sprehajajo po njihovih dvoriščih ali oprezajo skozi okna v kuhinje, dnevne sobe,... Ampak, če si obziren in spoštljiv, potem ni težav.
V glavnem, da ne bom preveč dologovezil. Če koga zanima zanima Lübecka, si lahko s tem seznani na povezavi tukaj.
Za ostalo pa prilagam nekaj fotografij z današnjega poznopopoldanskega sprehoda po mestu, na podlagi katerih si lahko sami ustvarite mnenje o tem simpatičnem mestecu na severu Nemčije.
lp Danilo
p.s.: vzhodno od mesta je tudi muzej, ki se nanaša na bivšo mejo med zahodno in vzhodno Nemčijo, vendar mi ni uspelo do tja priti.
torek, 10. maj 2022
Z 'Letalom prekletih' od Ljubljana do Hamburga
Namesto uvoda:
Hja, kje naj človek začne?! Po dobrih treh letih odsotnosti z bloga in kakšnih dveh let rez potovanj (ja, Covid je res vse zamešal), sam spet malo na poti. Mimogrede, dandas so dejansko skoraj vsi že 'vlogerji' in influenserji preko Tik Toka, instagrama, Facebooka.... Jaz sem še malo 'dinozavra'. Prvič tehnike snemanja še bolj pa editiranja, nekako ne obvladam (delamo na tem, da se to popravi!), kot drugo pa mi nekako bolj leži tovrstno pisanje. Nekoč bom sicer prešel do video vlogerstva, do takrat pa... 😉 Gremo v pisanje/ branje!!
Tale teden si bodo lahko bodo vsaj nekateri v moji službi oddahnili, ker jim vsaj en teden ne bo potrebno prenašati moje pojave (beri: tečnega šefa), medtem, ko sem bom jaz v nemškem Lübecku (več o temv enem od naslednjih pisanj) ukvarjal (sproščal) s temo mentorstva in dela v misiji.
Pot je službena, zatorej zame zastonj in.. Sam (brez mojih punc)! Verjetno se je tudi zato ta pot odvijala, kot bi mi jo napisal kakšen holywoodski scenarist poceni komedij.
V nedeljo so me punce dostavile na Brnik, kjer sem bil rahlo zmeden. Človek ne more verjeti, kako se lahko letališče spremeni v enem letu. Celo nov terminal je bil zgrajen.
Že ob vstopu se kar malo izgubiš v prostranstvu prijavne avle. OK, lepo. Ampak... A kakšnemu arhitektu ni padlo na pamet, da bi lahko Fraport zaslužil kakšen dodaten evro s tem, ko bi prodal še kakšno kavo, kremšnito,... Tako, kot je bilo na starem terminalu? Vseeno pa sem ob 'čekingu' namesto kremšnite dobil "prijazno" opozorilo stevardese, zakaj sem pristopil k njenemu šalterju, če me ni klicala in.... Zakaj sem sploh drznil pristopiti k njnemu šalterju, če sem samo (revež) z 'ekonomi' karto in ne z 'biznisom'?! Ehm, med vsemi tistimi napisi na zaslonu nad njenim šalterjem sem res spregledal še droben napis 'bussiness class'. Jebiga! Požrl sem 'šolanje' 'stevke' ki me je nato vseeno vzela in uredila karto.
Nato je sledila kava (smo našli lokal), uredil varnostni pregled ter se ves vesel vkrcal v Lufthansinega CRJ900.
Pred tem sem se že tudi psihično pripravil, da bom sicer sedel ob oknu, kar pa v tem majhnem letečem avtobusu pri mojih dobrih 180 cm telesne višine ni ne vem kako prijetno letenje. Kot bi sedel v krogli, ko ti poševna stena pritiska na eno rame, na drugi strani pa se na svojem ozkem sedežu stiska drugi sopotnik, ki se ravno tako bori za svoj prostor v letalu. Ampak, tokrat je bilo še boljše!!!
Lufthansa mi je sicer poslala sporočilo, da so mojo sedežno rezervacijo zaradi potreb prestavli na drugi sedež, vendar se še vedno imel sedež 14A. Nisem pa vedel, da je 14A na Bombardierjevem CRJ900 ob steni, brez okna!!! Jeb.......*#"!!! 😡😡😡
WTF!!!! Tri leta brez letenja in potem, ko sem že resnično veselil letenja, potem pa to?!?! A jeres bilo treba tega??