Babylon Berlin*

 *nemška kriminalna serija, ki se dogaja v '30-ih letih prejšnjega stoletja v Berlinu (https://en.wikipedia.org/wiki/Babylon_Berlin)

Po dveh dneh (če štejem tudi tisti petkov šok s sporočilom o odpovedanim povratnem letu), smo le prispeli do Berlina! 

Sama pot z letališča do hotela v (skoraj) centru mesta, cca 800 m od Alexander Platza je potekal skoraj brez stresa. Na letališču Berlin-Brandenburg sedeš na vlak, ta te pripelje do prestopne postaje na Tempelhoffu, kjer je bilo včasih letališče,....

...presedeš na podzemno in čez nekaj postaj ter nekaj metrov korakov si v hotelski sobi. Simpl!

Sledil je krajši počitek v sobi, nato pa se je začelo! Tridnevno raziskovanje Berlina!!

Alekxander Platz, ki je bil nekoč v vzhodni (komunistični) Nemški demokratični republiki... 

'Check-point' Charlie, nekdanji (mejni) prehod med vzhodnim (komunističnim) in zahodnim (kapitalističnim) Berlinom

Ostanki 'Berlinskega zidu' na Podstamer Platzu (mimogrede, a kdo ve v čem je fora, da je cel polepljen  prežvečinimi žvečilnimi gumiji?!)

Spomenik žrtvam Holokavsta...

Brandenburška vrata (itak, brez tega ni ogleda Berlina)

Reichstag oz. nemški parlament (ki je spet v prenovi)

Neki ribji grafit

Muzej Buda Spencerja (junak mojega otroštva, seveda nisem mogel mimo!)

Berlinski naravoslovni muzej (še najbolj zanimiv del ogleda Berlina, kar se otrok tiče!)

Letališče Tempelhof (zdaj muzej in rekreativne površine, katerega ogled pa bo počakal na nek drug čas)

Eden od tempelhofskih orlov, ki so nekako uspeli "preživeti" konec 2. SV.

Če na kratko povzamem te tri berlinske dni. Berlin je krasen za ogled, če imaš srečo z vremenom (mi smo naleteli na enega od vrhuncev vročinskega vala in pri +35°C res ni nek užitek hoditi po mestu) in če obožuješ zgodovino. Samo potepanje po mestu je enostavno, saj berlinski mestni prevoz omogoča, da štiričlanska družina z uporabo podzemne ali primestne železnice, avtobusov ali tramvajev vidi največ z najmanj napora. Otrokom (vsaj našim 9 in 12 letnicam) ogledi kakšnih muzejev vohunstva, hladne vojne in podobno verjetno ni najbolj povšeči, vseeno pa imajo krasen naravosloven muzej. Našim puncam je bil všeč. 

Če pa ste ljubitelj tuje hrane, boste pa Berlin oboževali. Tukaj imajo vse! McDonald's, Burger King, KFC, Starbucks, razne döner kebab štante... OK, pa tudi indijske, japonske, kitajske, vietnamske (mislim, da gre pri teh zgolj za 'preoblečene' kitajske restavravracije. Vsaj glede na to kar strežejo, se ne razlikujejo preveč od kitajskih. Sicer pa, kaj jaz vem?! Saj še nisem bil v Vietnamu!😁), gruzijske in druge tuje kulinarike. Mislim, da sem nekje na Potsdam Platzu opazil tudi afriško. 

Vseeno pa se je od vseh kulinaričnih dosežkov Berlina našim puncam najbolj prikupil t.i. 'bubble tea', ki ga prodajajo v vietnamski restavraciji v bližini muzeja Buda Spencerja. Baje najboljši, kar so ga pile. Dobro, jima bom moral verjeti na besedo, saj imata že nekaj 'kilometrine' s temi 'bubble tea' napitki v Sloveniji, Italiji in sedaj tudi Nemčiji.

Trije dnevi Berlina so minili 'en-dva-tri' in počasi smo se preko Švice spravili domov. 

Za razliko od stresnega začetka tega potovanja, je tale zadnji del minil skoraj brez stresa. Ajde, v Zürichu je bilo malo na tesno, ko smo imeli samo kakšnih 25 min za prestop na naslednje letalo, pri tem pa je šlo dobesedno za 'tek preko ovir', saj je naše letalo pristalo proč od letališke stavbe, nato smo čakali avtobus, da se je napolnil, nas pripeljal do glavne letališke zgradbe, okoli katere je seveda naredil 'častni' krog. Sledil je tek preko terminala do naslednjega izhoda, kjer smo končno ujeli (dobesedno) naslednji avtobus, ki nas je nato dostavil do našega letala za let do Benetk. In kaj je bilo tukaj najboljše? Švicarska čokolada, ki jo deljo na Swissovem letu!! Saj, tudi Lufthansa jo deli, a vseeno. Samo ena je originalna švicarska čokolada! In švicarsko osebje ne škrtari s čokolado. Še posebej, če si otrok! 😁

Do našega naslednjega potepa! 😎

Pot Benetke - Berlin je odprta! (kakšna šala)

 O moj bog! Če bi vedel, da mi bo petek in tale sobota 'odnesla' toliko živcev, bi svoje punce najraje odpeljal v Moravske in konec! Ampak dobro, Je kar je! Karte so rezervirane in plačane (nekaj denarja sem s tem, ko smo uredili nadomestni povratni let s Swissom preko Züricha dobil celo nazaj!), pa tudi francoski Novotel se verjetno ne bi želel odreči nekaj (za njih) drobiža, ki nam bi ga morali vrniti v primeru odpovedi hotelske rezervacije.

Že ob prihodo na beneško letališče nama z Anito nekaj ni delovalo v redu. Saj sva že letela z Marca Pola, ampak to soboto je bil že od daleč viden kaos na 'check-in' šalterjih. Mislim, tudi če bi se želel 'sčekirati' preko avtomata to ni šlo ker...Eh, Italija pač! Sem poskusil, pa me je tamkaj zaposlena Italijanka sterala nazaj v vrsto, skupaj s tropom Kitajcev in Američanov, obojih prepolnih vtisov in suvenirjev iz bližnjih Benetk. In smo stali in stali in... Po kakšne tričetrt ure stanja v vrsti, sprijaznjen, da je to pač Italija in (jeb..ga) imamo še srečo, da se letališko osebje ni odločilo še za kakšno (tradicionalno) stavko, opazimo tri osebe, ki so meni nič, tebi nič šle mimo vseh nas (dobesedno prehitevanje po desni!) do italijanske stevardese na šalterju in s SLO potnim listom v roki zahtevali, da se jih 'sčekira'! Ha, ha, ha! Italijanka jih je nekaj minut poslušala, pri čemer se ni pustila motiti pri čekiranju ostalih podnikov, ki so stali v vrsti, nato pa 'Slovenclje' sterala nekam proč.

Po kakšni uri, smo se končno le uspeli prebiti skozi 'čeking' in varnostne preglede v notranjost Marca Pola. Noter pa klasičen italijanski kaos. Nič se ni spremenilo, od našega zadnjega leta od tukaj. Kvečjemu poslabšalo. Po kakšne pol ure smo se odpravili do našega izhoda tam pa... 

Ena dolga vrsta za dva izhoda! Vse zmešano!!! In da je stvar še bolj "zanimiva" oba leta (Frankfurt in Dunaj) sta imela približno enak čas odhoda in oba sta imela zamudo.  

Po dobre polurnem čakanju smo le prišli na letalo in s samo 45 min zamude smo odfrčali Frankfurtu naproti!

Eh, tam pa spet novi šoki. Če ob svojem zadnjem postanku v Frankfurtu nisem bil preveč impresioniran nad tem letališčem (pa še prtljago za let do Hamburga so mi založili) , sem bil tokrat kar malce prestrašen. Najprej so nas presenetile vrste pred lufthansinimi okenci, kjer so vsi nekaj urejali, nato pa so si šoki kar sledili.

Ker smo imeli naslednji let z izhoda številka 19 smo se pač sedli na klopce v bližini in opazovali. In imeli smo kaj videti. Panične letališke uslužbence, ki so na šalterjih nekaj telefonarili, objokane potnike, ki so prihajali na šalterje in (dobesedno) rotili te iste uslužbence, da zadržijo letalo (ki je dejansko že bilo na dohodu in se je to videlo skozi okno), ker da so zamudili zaradi zamude priključnega leta.... Samo še kakšna scena z razjarjenim potnikom, ki bi začel mlatiti te reveže od letaliških uslužbencev je manjkala! Aja (za intermezzo), kava z avtomata v letališki zgradbi je 2 EUR.

Vendar se je nato ponovno 'izkazala' IT-tehnična služba Lufthanse! Na telefon sem preko aplikacije pričel prejemati obvestila. In ta niso bila 'prijetna'!

Po prvem obvestilu, smo se premaknili na izhod št. 23. Ja, itak smo bili po dobri uri ponovno "prestavljeni" na izhod št. 26. Tukaj smo sicer ostali do odhoda, se je pa zato čas odhoda premikal. Ne moreš, da verjameš! Pregovorna nemška točnost je pri Lufthansi popolnoma odpovedala! 

Tokrat smo se z le slabe pol ure zamude uspeli vkrcati na "Lovehanso" (pravicam LGBTQI skupnosti posvečeno letalo)...

... in odleteli smo Berlinu naproti. Končno!!

Uvertura v popotovanje do Berlina

Zakaj pa letos za konec šole ne bi šli v Berlin? Itak so 'koronske' omejitve že malce sproščene, pa tudi cene letalskih kart so relativno dostopne. S povdarkom na "relativno"! A gremo po vrsti.

Najprej sem uspel preko spleta relativno (lej, spet ta beseda!) ugodno kupiti letalske karte iz Benetk, preko Frankfurta v Berlin. Vse je bilo tako enostavno in 'tekoče', da mi je bilo kar malo čurno. Ampak, ajde! Niso to bile prve in verjetno tudi ne zadnje letalske karte, ki so bile kupljene mimo potovalne agencije, v lastnem aranžmaju. 

Let za Berlin smo imeli v soboto dopoldan, v petek pa je okoli 14.00 ure na email uletel prvi šok... Mislim, email od Lufthanse (ja, z njo smo leteli!)! 

Prvo je ob 11.46 uri prišel potrditveni e-mail: 

Your flight LH325 Venice - Frankfurt/Main is now ready for Check-in

"Jeee! Lufthansa je potrdila let in jutri letimo!!", je bilo veselje doma. 😀 

E, zaj..! Ob 14.19 uri je sledilo tole "obvestilo":

In, ko sem prebral to "obvestilo" je sledila moja prva reakcija:

Jeb..ti! Sedaj bomo prišli do Berlina, ampak iz Berlina do Frankfurta pa ne. OK, saj če bi imeli enosmerno letalsko karto bi še nekako šlo. Do Berlina z letalom, nazaj pa z vlakom. Simpl! Tudi, če bi odpovedali povratni let med Frankfurtom in Benetkami bi šlo. Pač na vlak in domov. Tako pa denarja ni nazaj, razen. če si sami uredimo nadomestni povratni let. Ja, super!

  

Ko me je minil prvotni "šok"zaradi odpovedi leta iz Berlina do Frankfurta, je sledil nov udarec stresa! Ova 'pametna' Lufthansa ti da možnost, da si nadomestni let urediš preko "robota" (tista povezava v sporočilu) ali po telefonu z njihovim uslužbencem. Ajde, poskusimo z robotom. Kliknem na povezavo in se mi pojavi asistentka Elisa. Lovely! Začnem klikati med ponujenimi možnostmi in ko že nekako uspem priklikati povratni let iz Berlina preko Dunaja do Benetk, mi povezava sporoči, da zaradi preobremenjenosti sistema, mojega zahtevka ne morejo sprejeti. "Prosimo, poskusite ponovno kasneje!" WTF?! 👀 In tako tri-, štirikrat!

V redu, poskusimo s telefonskim klicem. Mimogrede, a veste, da Lufthansa v SLO nima več predstavništva. Ker je bila v obvestilu navedena telefonska številka iz Nemčije, sem pač klical v Nemčijo. 'Pitaj boga, kam?!' No, ni važno kam sem klical, ker vse kar sem dobil je bila avtomatska tajnica, ki te je prvo sprehajala med številkami po telefonski tipkovnici ("če želite to pritisnite 1, če želite ono, pritisnite 2, če želite...") in temu je sledilo skoraj 15 min brezupnega čakanja ob poslušanju glasbe. S telefonske tajnice seveda! 

Tole smo poskusili dvakrat in ker ni bilo uspeha, smo poskusili s predstavništvom Lufthanse v Italiji. Isti šmorn, ali pašta, le da je namesto uvodnih besed v nemščini, vse skupaj potekalo v italijanščini (Si, si...what ever!). Tukaj sem prej obupal in nisem čakal 15 min, da se morda kdo oglasi. Nato sem poskusil preko svoje znanke na eni od slovenskih potovalnih agencij, vendar ker sem (pametno) karte kupil v lastnem aranžmaju in ne preko agencije, sama ni mogla storiti ničesar.

Tako sta v mojem paničnem iskanju rešitve minili že skoraj dve uri, ko sem ob ponovnem 'štrckanju' po Lufthansini strani opazil telefonsko številko s slovensko področno kodo (+386), kateri je bila pripisana opomba, da bo pogovor potekal v angleškem jeziku. Dajmo poskusiti, četudi se bom preko slovenske telefonske številke pogovarjal v angleščini. In čudež!!! Oglasila se mi je prijazna gospa iz Lufthansinega predstavništva v Zagrebu!!! Še bolj neverjetno pa je bilo nato to, da nama je v slabih 10 min uspelo najti in rezervirati povratni let iz Berlina do Benetk preko Züricha s Swissom!

Đizs! Tak uvod v tridnevno popotovanje. Kakšna bo šele sama pot?!