HK - Prvi dan!

Jebemti "jetlag" in podobne nevšečnosti! Sinoči smo šli spati okoli 01.00 ure po lokalnem ćčasu, danes pa smo se zbudili okoli 14.15 ure. No, to je okoli 08.15 ure po našem času. Še dobro, da nismo vzeli kakšne sobe z zajtrkom. Ampak okoli 15.30 ure smo se komaj spravili ven iz sobe in sonce je že počasi zahajalo.

V bistvu je bilo že pozno popoldne, ko smo se mi spomnili na zajtrk. Rešitev je bil Burger King, kjer nas je presenetila gostoljubnost osebja. Najprej nas je na vratih pozdravila ena uslužbenka v strogem uradniškem kostimčku, katera nam je v roke porinila plastificiran menu, a mi Balkanci kot Balkanci smo samo debelo gledali. Tako so nas presenetili, da smo na koncu vsak zase plačali svoje porcije in to na vsak svoji blagajni. Ja, prijazni so ti azijati.

Ko smo napolnili svoje želodčke, smo se odločili, da malce raziščemo Hong Kong v času, ki nam je preostal do večera. Sonce je že zahajalo, ko smo se mi spomnili, da bi lahko šli na Victoria Peak, s katerega je razgled na skoraj celoten HK. OK, vzeli smo trajekt za prečkanje zaliva, potem smo po golem naključju naleteli na avtobus, kateri vozi do vzpenjače, katera vodi na Viktorijin vrh. Enostavno, a ne. Tal HK je pa res krasen, kar se javnega prometa tiče. Edino na vzpenjači, smo se malce gužvali, ker verjetno nismo bili edini, ki smo se spomnili, da bi uživali v večernem razgledu na osvetljeno mesto pod nami. In res je bil kot iz razglednice.

A jaz ne bi bil jaz, če ne bi šel še kaj drugega poslikat. Najljubša tema.... WC-ji! Kot marsikje na svetu je tudi tukaj v HK najpopularnejši tip stranišča "čučavac". Zdaj kakšen je slovenski prevod ne vem, bo pa ga kdo prepoznal na podlagi fotke, če že ne ve kako se mu lepo slovensko reče. In seveda imajo Kitajčki tudi svoj znak za takšno stranišče, ki je na drugi fotki. Hm, čepeče stranišče?
Po ogledu stranišča in razgleda na mesto pa smo ugotovili, da bi se prileglo tudi kaj za v želodec. Najprej smo se vrnili v Kowloon, predel HK, kjer bivamo, nato pa smo poiskali kitajsko restavracijo, katera nas je prepričala s svojo zasedenostjo in primernimi cenami. Simpatičen majhen lokalček z dobro hrano. Samo ne vem, zakaj se je kasneje nekaterim mudilo na WC. Jaz nimam problemov. Tale kitajska hrana (jaz sem imel neko govedino s čebulo, Lado pa nekakšnega piščanca s curryem, kromirjem in rižem) se je prav prilegla. Edino kar se moral zahtevati so bile palčke, ker so nam tako porinili vilice in žlico, čim smo vstopili in sedli za mizo. Aja, in tudi čaj, katerega smo dobili kot pijačo za dobrodošlico ni bil slab. malce voden in grenek amapk okusen.

Jutri pa je nov dan in mogoče kakšna nova dogodivščina!

Welcome to Hong Kong!

No, verjetno tisti namig iz prejšnjega zapisa komu pomagal, še več pa jih je verjetno spet presenetil moj odhod v neznano. Dubaj je tako ali tako samo prehodno letališče zame. Mimogrede, 28. 10. so odprli novi Terminal 3, kar pomeni še več prehojene razdalje pri iskanju pravega izhoda za naslednji let.

Ampak mi smo ga našli. Po skoraj več kot 36 urah biti buden, na poti, z dremanjem na vlaku, tavanju po jutranjem Munchnu, skoraj 6 urah letenja do Dubaja nas je čakal naslednji let... Smer JV Azija! Evo, danes sem že bil v Bangkoku (samo na letališču) in sedaj smo v Hong Kongu!!! Jupi!!! Ah, Emirati so pač imeli eno akcijsko ceno letalske karte, kateri se nisem mogel upreti. Mimogrede, tudi Mumbai bi bil zanimiv in za enako ceno, vendar zakaj ne bi šli na kakšno novo, še ne raziskano destinacijo?

Za naju z Anito je bilo že normalno, za Ladota pa je bila tropska vročina majhno presenečenje, ki ga ni pričakoval.

Sam polet je minil v napol spečem stanju, sam prihod v mesto pa je bil enostaven, da ni kaj. Aja, je pa zanimivo, da te s termovizijo preskenirajo, ko vstopaš v objekt, da vidijo ali imaš slučajno vročino. Tile Kitajčki imajo tole res dobro urejeno. Na letališču te usmerijo na vlaka, na vlaku na zastonj avtobus, ki je najbljižje hotelčku in potem si počasi pred vrati hotel. No, hostla, za nas z malo manj "dinarčkov"! Na vratih pa napis: "FULL". Ja, super! To nam je še manjkalo.
Ampak po začetnem šoku na naši strani in presenečenem obrazu kitajke lastnice smo hitro ugotovili, da to velja samo za goste brez rezervacij. Nas je čakala sobica s tremi posteljami, narejenimi iz "rostfraja"! Bom priložil slike, ob prvi priložnosti.

Tako, zdaj pa gremo spat, da bomo jutri sveži za raziskovanje HK! ;-)

Majhen namig glede moje lokacije ;-)

No, saj bom kmalu napisal kaj več, ampak za tiste, ki ne veste, da sem na poti pa še ena slikca z namigom. ;-)


P.S.: To je samo vmesna postaja! :-D

In smo šli na pot....

Ja, ja, je že tako, da že pol leta nisem nikjer bil. Dobro. Beograd, Balaton in podobni izleti po “bližnji okolici pač ne štejejo. Samo v Prekmurju sem bil letos tolikokrat, da sem že skoraj asimiliran Prekmurec.

Tokrat sem med brskanjem po internetu našel eno poslastico oz. destinacijo, katero sem že dolgo želel obiskati. No, cilj izdam kasneje, ker drugače enostavno ne bo zanimivo.

Na pot smo šli Lado, Anita in jaz, s tem, da sva z Anito Ladotu obljubila, da če se je odločil, da gre z nama pa če mu oba ušesa odpadeta. Enkrat je že v zadnjem trenutku odpovedal popotovanje do Sarajeva, zaradi bolečin v ušesu tako, da tokrat ni pardona.

Ampak, da smo danes v Munchenu in da čakamo na letališču naš transfer proti jugu, smo morali malce žrtvovati naš počitek. Jaz in Anita sva bila iz jutranjih služb in sva se domov letela samo preobleči, do konca spakirati in nazaj v Ljubljano, kjer smo nato skupaj z Ladotom počakali na nočni vlak za Munchen. Tole z nočnim vlakom pa niti ni bila tako slaba ideja, samo ne vem kako se je kaj počutil sprevodnik, ki je odpiral kupeje in iz katerih je zavel postani zrak po prešvicanih nogavicah, sendvičih, naravnih plinih človeškega izvora, ipd. Mi pa smo spali, kot polhi v svoji duplini in kar naenkrat je bil tukaj Munchen.

In potem novo vprašanje. Kaj početi ob 06.30 uri zjutraj v Munchenu?! Še tiste slabe kave (katero jaz ponavadi ob mojem “pravilnem” naročanju dobim v gay varianti – steklena čaša s slamico!) nismo mogli popiti. Sprehajali smo se po praznem Marien Platzu gor in dol in še policistom nismo bili dovolj zanimivi, da bi zjutraj napisali tri kartončke za legitimiranje treh tujcev. Eh, jebat ga! Po kakšne pol ure lutanja smo našli en lokalček s kavo, vendar je bilo glede na ceno bolje, da ga ne bi. 3 x capuccino + 2 rogljiček = 14,80 EUR!!! Pa kaj se je tem Nemcem utrgalo?! Pa to te prebudi številka na računu ne pa tista malenkost kofeina, ki se skriva v tisti njihovi izprani kavi. In še miš se nam je motala med nogami, kot majhen priboljšek oz. popestritev jutra. No, ko je prišel račun je miš šla tako, da nismo mogli zbijati cene ali dobiti kavo zastonj.

Sedaj pa sedimo in čakamo na letališču naš prevoz do.... Naslednjega tipkanja! ;-)

P.S.: Lado je prestal svoj varnostni pregled in postal ponosen lastnik dveh PVC vrečk za tekočine, v vrednosti 1,00 EUR. Hja, se zgodi, če kozmetika ostane v osebni prtljagi.

Torek, pol polnoči na ŽP Ljubljana

Ja, pa je tukaj spet čas dopusta in to je čas, da se podamo malo v neznano. Vozovnica do Münchna je, letalske karte so torej... Če citiram K. Erjavca v predvolilnem spotu Desusa: "Pa pojdiva!" In sta šla s Flokijem na Šmarjetno.



No, nas bo vlak peljal pod Šmarjetno proti južni Nemčiji. Novim dogodivščinam in zgodbam naproti!

P.S. Fotke na blogu so narejene s telefonom in bodo kasneje zamenjane z boljšimi s fotoaparata.

Divja jaga... V nizkem štartu!!!

Ja, ja, počasi se bliža dopust in smo že v nizkem startu.

Za lažje premagovanje nestrpnosti do razkritja cilja popotovanja je tukaj še "Projekt Sotočje" in Divja jaga!

Bas kitara by dr. Safety, Leon!

Uživajte!