V hotelu itak niso vredni petih zvezdic, ker je vse skupaj napol gradbišče (v sosednji sobi so še vedno delali malarji), po hodnikih se sprehajajo delavci z žaklji cementa, ščurki, napolgole Rusinje, pijani Rusi ali Poljaki, zapečeni Skandinavci...
Ah, z Anito sva pač pač žrtev trenutnih okoliščin. Bo že bolje.
LP v naslednjem blogu! ;-)
.jpg)