nedelja, 18. avgust 2013

"Popotovanje" od Wajdushne* do Kalc

*Wajdushna = Ajdovščina po lokalno primorsko oz. vipavsko.


Tale moj popotniški blog je lep čas bil nem in zdi se mi, da je čas, da tudi tukaj napišem kakšno vrstico. O kakšnem mojem popotovanju, seveda. ;-)

Današnje popotovanje niti ni bilo popotovanje v smislu obiskovanja tujih držav, spoznavanja drugih kultur. Vseeno je potrebno navesti, da so Primorci in še posebej njihova, primorska, slovnica, so zanimiva in prijetna bogatitev slovenskega etnološkega izročila. :-)
(Te besede ne veljajo za moje štajerske in kamniške "pisce" uradnih dokumentov! Njihova pisna "ustvarjalnost" ni bogatitev slovenskega etnološkega izročila!)


Danes sem si pač vzel čas in se počasi, z izključeno klimo, odprtimi okni na berlingu in vetrom v laseh (hm, kaj so že to lasje?!) zapeljal po cesti od Ajdovščine do Kalc. Cesta je krasna, asfalt lep, prometa skoraj nobenega, kraji zanimivi. Če ste navdušen kolesar ali pa motoristi, potem je to ena od poti, ki bi utegnila koga premamiti za nedeljski kolesarski / motoristični izlet. Res, Slovenija ima prav zanimive konce, le z kakšne avtocestne poti je potrebno zapeljati.


Ko se po serpentinah z povzpnete iz Ajdovščine do Cola, lahko, z malo sreče z vremenom, uživate v razgledu preko Vipavske doline do Jadranskega morja. Baje, meni še ni uspelo oziroma, če sem odkrit, se še nisem uspel ustaviti. Bom naredil. Obljubim. :-)

V Colu se lahko odločite za pot proti Idriji ali pa preko Podkraja. Jaz jo pač tradicionalno vedno mahnem preko tega konca. Ni tako prometna cesta, pa še pot je relativno "krajša". Zame je ta pot res bolj za užitek.

Tako vas bo pot ponesla mimo "zanimivo" postavljene prometne signalizacije...

Hm, neke logike ravno ni v tej postavitvi. :-/

...mimo znanih starih gostil, kot je gostilna Stara pošta. Če so jo našli Italijani (tile današnji, ne tisti okupatorski, izpred 70-ih let!), potem vedite, da imajo dobro hrano. Smola za ta zapis v mojem blogu je le ta, da mi še ni uspelo narediti degustacije. Hja, ena "obveznost" več, ki jo še moram narediti. :-)

Da se vozite po vzhodnem robu Trnovskega gozda, opazite, poleg bogatih smrekovih gozdov in občasnega kupa posekanega smrekovega "deblovja" ob cesti, tudi po tem, da se v teh koncih najverjetneje zadržujejo medvedi. Jap, ni samo naše ljubo kočevsko, domovanje "ljubkih medotov". Tudi v teh koncih imajo domovinsko pravico.



Najbolj je to očitno pri varovanju čebeljakov, saj so le ti varovani z "električnimi pastirji", ki naj bi preprečili, da si kakšen "brundo" omedi svoje medvedje kosilo. 


Sicer pa ravno ni potrebno stikati po gozdovih in iskati medvede ali čebelnjake. Tudi ob cesti se najde kaj zanimivega. Recimo tale "spomenik" ne vem čemu ali komu, na katerega je sicer nekdo napisal "WC". Iskreno povedano, nimam pojma kaj naj bi tole predstavljalo, stoji pa na občinski meji med Logatcem in Ajdovščino. 
















Ta občinska meja je bila skoraj 100 let nazaj, leta 1920 z "Rapalsko pogodbo", določena kot meja med Italijo in takratno Kraljevino SHS oz. kasnejšo Kraljevino Jugoslavijo. Morda pa ima tale "granata" kakšno povezavo s to zgodovinsko mejo. Kdo bi vedel?! Lahko pa bi se kakšen občinski delavec v katerem od obeh krajevnih turistično informativnih centrov v Ajdovščini ali Logatcu, spomnil, da se doda vsaj kakšna tabla s kratko obrazložitvijo tega "spomenika". 

Pa tudi sicer so tile kraji polni zgodovine. Ko se tako pripeljete nekaj kilometrov do Kalc, pridete do ostankov (že obnovljene) rimske utrdbe Lanišče. Ne morete zgrešiti, saj je ob cesti postavljena tabla, vseeno pa se mi zdi, da sem pred leti videl tablo, na kateri je bila "daljši" opis pomena te utrdbice. Hm, kam se je skrila, da sem jo tokrat spregledal?


Razen kvadratne, iz kamna zidane utrdbice, skrite nekje v obcestnem bukovem gozdu, ni videti veliko, je pa zanimiva popestritev poti. Če vas seveda zanima zgodovina. V bližini je še znana "Rupnikova linija", za katero pa bi bilo 'fajn', če bi kdo postavil še kakšno dodatno tablo, ki bi usmerila kakšnega turista več proti kateremu od obstoječih bunkerjev. Ampak, to je že druga pot oziroma zgodba. ;-)

Od Lanišča se počasi že pride do Kalc in Logatca in s tem je tudi konec te kratke in na trenutke zanimive poti. Jaz sem jo danes bolj na hitro opisal, saj si konec koncev niti nisem vzel časa za nedeljski izlet, temveč bolj za popestritev poti domov. Občasno se je pač 'fajn' zapeljati z ustaljenih poti in malce uživati v lepotah Slovenije. :-)