Jebemti "jetlag" in podobne nevšečnosti! Sinoči smo šli spati okoli 01.00 ure po lokalnem ćčasu, danes pa smo se zbudili okoli 14.15 ure. No, to je okoli 08.15 ure po našem času. Še dobro, da nismo vzeli kakšne sobe z zajtrkom. Ampak okoli 15.30 ure smo se komaj spravili ven iz sobe in sonce je že počasi zahajalo.
V bistvu je bilo že pozno popoldne, ko smo se mi spomnili na zajtrk. Rešitev je bil Burger King, kjer nas je presenetila gostoljubnost osebja. Najprej nas je na vratih pozdravila ena uslužbenka v strogem uradniškem kostimčku, katera nam je v roke porinila plastificiran menu, a mi Balkanci kot Balkanci smo samo debelo gledali. Tako so nas presenetili, da smo na koncu vsak zase plačali svoje porcije in to na vsak svoji blagajni. Ja, prijazni so ti azijati.
Ko smo napolnili svoje želodčke, smo se odločili, da malce raziščemo Hong Kong v času, ki nam je preostal do večera. Sonce je že zahajalo, ko smo se mi spomnili, da bi lahko šli na Victoria Peak, s katerega je razgled na skoraj celoten HK. OK, vzeli smo trajekt za prečkanje zaliva, potem smo po golem naključju naleteli na avtobus, kateri vozi do vzpenjače, katera vodi na Viktorijin vrh. Enostavno, a ne. Tal HK je pa res krasen, kar se javnega prometa tiče. Edino na vzpenjači, smo se malce gužvali, ker verjetno nismo bili edini, ki smo se spomnili, da bi uživali v večernem razgledu na osvetljeno mesto pod nami. In res je bil kot iz razglednice.
A jaz ne bi bil jaz, če ne bi šel še kaj drugega poslikat. Najljubša tema.... WC-ji! Kot marsikje na svetu je tudi tukaj v HK najpopularnejši tip stranišča "čučavac". Zdaj kakšen je slovenski prevod ne vem, bo pa ga kdo prepoznal na podlagi fotke, če že ne ve kako se mu lepo slovensko reče. In seveda imajo Kitajčki tudi svoj znak za takšno stranišče, ki je na drugi fotki. Hm, čepeče stranišče?
Po ogledu stranišča in razgleda na mesto pa smo ugotovili, da bi se prileglo tudi kaj za v želodec. Najprej smo se vrnili v Kowloon, predel HK, kjer bivamo, nato pa smo poiskali kitajsko restavracijo, katera nas je prepričala s svojo zasedenostjo in primernimi cenami. Simpatičen majhen lokalček z dobro hrano. Samo ne vem, zakaj se je kasneje nekaterim mudilo na WC. Jaz nimam problemov. Tale kitajska hrana (jaz sem imel neko govedino s čebulo, Lado pa nekakšnega piščanca s curryem, kromirjem in rižem) se je prav prilegla. Edino kar se moral zahtevati so bile palčke, ker so nam tako porinili vilice in žlico, čim smo vstopili in sedli za mizo. Aja, in tudi čaj, katerega smo dobili kot pijačo za dobrodošlico ni bil slab. malce voden in grenek amapk okusen.
Jutri pa je nov dan in mogoče kakšna nova dogodivščina!
V bistvu je bilo že pozno popoldne, ko smo se mi spomnili na zajtrk. Rešitev je bil Burger King, kjer nas je presenetila gostoljubnost osebja. Najprej nas je na vratih pozdravila ena uslužbenka v strogem uradniškem kostimčku, katera nam je v roke porinila plastificiran menu, a mi Balkanci kot Balkanci smo samo debelo gledali. Tako so nas presenetili, da smo na koncu vsak zase plačali svoje porcije in to na vsak svoji blagajni. Ja, prijazni so ti azijati.
Ko smo napolnili svoje želodčke, smo se odločili, da malce raziščemo Hong Kong v času, ki nam je preostal do večera. Sonce je že zahajalo, ko smo se mi spomnili, da bi lahko šli na Victoria Peak, s katerega je razgled na skoraj celoten HK. OK, vzeli smo trajekt za prečkanje zaliva, potem smo po golem naključju naleteli na avtobus, kateri vozi do vzpenjače, katera vodi na Viktorijin vrh. Enostavno, a ne. Tal HK je pa res krasen, kar se javnega prometa tiče. Edino na vzpenjači, smo se malce gužvali, ker verjetno nismo bili edini, ki smo se spomnili, da bi uživali v večernem razgledu na osvetljeno mesto pod nami. In res je bil kot iz razglednice.
A jaz ne bi bil jaz, če ne bi šel še kaj drugega poslikat. Najljubša tema.... WC-ji! Kot marsikje na svetu je tudi tukaj v HK najpopularnejši tip stranišča "čučavac". Zdaj kakšen je slovenski prevod ne vem, bo pa ga kdo prepoznal na podlagi fotke, če že ne ve kako se mu lepo slovensko reče. In seveda imajo Kitajčki tudi svoj znak za takšno stranišče, ki je na drugi fotki. Hm, čepeče stranišče?
Po ogledu stranišča in razgleda na mesto pa smo ugotovili, da bi se prileglo tudi kaj za v želodec. Najprej smo se vrnili v Kowloon, predel HK, kjer bivamo, nato pa smo poiskali kitajsko restavracijo, katera nas je prepričala s svojo zasedenostjo in primernimi cenami. Simpatičen majhen lokalček z dobro hrano. Samo ne vem, zakaj se je kasneje nekaterim mudilo na WC. Jaz nimam problemov. Tale kitajska hrana (jaz sem imel neko govedino s čebulo, Lado pa nekakšnega piščanca s curryem, kromirjem in rižem) se je prav prilegla. Edino kar se moral zahtevati so bile palčke, ker so nam tako porinili vilice in žlico, čim smo vstopili in sedli za mizo. Aja, in tudi čaj, katerega smo dobili kot pijačo za dobrodošlico ni bil slab. malce voden in grenek amapk okusen.
Jutri pa je nov dan in mogoče kakšna nova dogodivščina!
Lepo, lepo! Upamo, da se ne boste kaj preveč zredili, ker tako fajn jeste. Čučavac, naš predlog=čepalnik, torej scalnik čepalnik. Mejte se!! Pozdravite najbolj rumenega kitajca- Li Moon-a :-)
OdgovoriIzbriši