In smo šli na pot....

Ja, ja, je že tako, da že pol leta nisem nikjer bil. Dobro. Beograd, Balaton in podobni izleti po “bližnji okolici pač ne štejejo. Samo v Prekmurju sem bil letos tolikokrat, da sem že skoraj asimiliran Prekmurec.

Tokrat sem med brskanjem po internetu našel eno poslastico oz. destinacijo, katero sem že dolgo želel obiskati. No, cilj izdam kasneje, ker drugače enostavno ne bo zanimivo.

Na pot smo šli Lado, Anita in jaz, s tem, da sva z Anito Ladotu obljubila, da če se je odločil, da gre z nama pa če mu oba ušesa odpadeta. Enkrat je že v zadnjem trenutku odpovedal popotovanje do Sarajeva, zaradi bolečin v ušesu tako, da tokrat ni pardona.

Ampak, da smo danes v Munchenu in da čakamo na letališču naš transfer proti jugu, smo morali malce žrtvovati naš počitek. Jaz in Anita sva bila iz jutranjih služb in sva se domov letela samo preobleči, do konca spakirati in nazaj v Ljubljano, kjer smo nato skupaj z Ladotom počakali na nočni vlak za Munchen. Tole z nočnim vlakom pa niti ni bila tako slaba ideja, samo ne vem kako se je kaj počutil sprevodnik, ki je odpiral kupeje in iz katerih je zavel postani zrak po prešvicanih nogavicah, sendvičih, naravnih plinih človeškega izvora, ipd. Mi pa smo spali, kot polhi v svoji duplini in kar naenkrat je bil tukaj Munchen.

In potem novo vprašanje. Kaj početi ob 06.30 uri zjutraj v Munchenu?! Še tiste slabe kave (katero jaz ponavadi ob mojem “pravilnem” naročanju dobim v gay varianti – steklena čaša s slamico!) nismo mogli popiti. Sprehajali smo se po praznem Marien Platzu gor in dol in še policistom nismo bili dovolj zanimivi, da bi zjutraj napisali tri kartončke za legitimiranje treh tujcev. Eh, jebat ga! Po kakšne pol ure lutanja smo našli en lokalček s kavo, vendar je bilo glede na ceno bolje, da ga ne bi. 3 x capuccino + 2 rogljiček = 14,80 EUR!!! Pa kaj se je tem Nemcem utrgalo?! Pa to te prebudi številka na računu ne pa tista malenkost kofeina, ki se skriva v tisti njihovi izprani kavi. In še miš se nam je motala med nogami, kot majhen priboljšek oz. popestritev jutra. No, ko je prišel račun je miš šla tako, da nismo mogli zbijati cene ali dobiti kavo zastonj.

Sedaj pa sedimo in čakamo na letališču naš prevoz do.... Naslednjega tipkanja! ;-)

P.S.: Lado je prestal svoj varnostni pregled in postal ponosen lastnik dveh PVC vrečk za tekočine, v vrednosti 1,00 EUR. Hja, se zgodi, če kozmetika ostane v osebni prtljagi.