Hrana! :-D

OK, za začetek krajše pojasnilo. Na začetku sem namreč pozabil omeniti zakaj sva sploh šla v Maroko. Lahko bi se šla kakšno bolj zanimivo popotovanje, kot se ga je šel kolega Evgen s PPP in bi bila res prava avantura po puščavi in goščavi. Ne, midva sva šla v Maroko, ker naju je sem povabil moj romunski prijatelj Valentin s katerim sva skupaj delala v misiji na Kosovu in je bil decembra '08 na obisku v Sloveniji. On namreč še vedno službuje pri Združenih narodih in ker je trenutno na delu v Maroku sva pač šla v Maroko. Kaj bi šele bilo, če bi bil kje v Kongu ali Uzbekistanu? To bi šele bralo! ;-)

Hrana v Maroku. Za razliko od tipičnih mnenj, da bova jedla samo ovčje možgančke, učke in podobne "delikatese" lokalnega probivalstva, sva bila sama kar malo presenečena nad njihovimi "tajini" (beri: tažini). Valentinova žena, Florina, naju je sicer posvarila, da je hrana, ki jo skuha njihova pomočnica prilagojena evropskemu okusu, vendar po tem, kar sva videla v supermarketu in na tržnici, ne verjamem da je ne vem kako slabo. Baje imajo neskončno radi močno sladkane jedi. Sladkor v kuskusu (vrsta testeninske priloge podobne zdrobu), solati, mesu... Ja, tudi mesu. Nekateri njihovi tažini so tako sestavljeni iz kuskusa, mesa ovce ali perutnine z dodanimi rozinami, marelicami, slivami. Zanimive kombinacije. Tisto, kar sva včeraj za kosilo jedla je bil piščančji tažin, kateri ni imel za prilogo kuskusa (ponavadi pride na isto posodo, vendar pod mesom ali pomešan z mesom). Za sladico pa je maroška gospodinja naredila palačinke, katere so bile na eni strani kot naše palačinke, na drugi pa kot luknjičaste spužva. Sva takoj morala v kuhinjo, da vidiva, kako se dela to čudo.


Opazila pa sva, da imajo neskončno radi močno oljne ali maslene jedi. Še nikjer nisem videl, da bi v marketu prodajali maslo v kilogramski ali celo dvokilogramski embalaži. Oni s tem kuhajo svoje kus-kuse in podobno testenisko prilogo, cvrejo meso (ovca in perutnina) in podobno. O izbiri oliv, sadja in zelenjave pa nimam besed. Noben slovenski supermarket nima takšne izbire, kot je pri njih. In to krasne zelenjave. Na tržnici pa srečaš razne stojnice s hitro pripravljeno hrano. Zadeva izgleda malo dvomljive kvalitete (ni po "hasapu" (živilski standard HACCP) je pa po Hasanu!), vonjave pa so vseeno krasne.


V glavnem, je se dobro in ni strahu, da bi izgubil kakšen kilogram. :-D