Izlet v Fes

Danes nama je Valentin posodil svojo Dacio in odpravila sva se v Fes. Manjše mestece nekje severovzhodno od Rabata. Ko sva z Anito zjutraj gledala karto Maroka se nama je zadeva zdela kar nekam blizu. Na cesti pa... 180 km kar ni in ni hotelo miniti. Uboga Dacia ima samo 1.4 motorček s 75 KM, drugi problem pa so maroški policisti. Ti pa so inovativni, ko je potrebno iz voznikove denarnice potegniti kakšen dirham. Maroške avtoceste med obema voznima pasovoma nimajo nobene ograje. Gre za prazen prostor, širine cca 5 m, katerega ponavadi preraste raznorazno grmičevje in podobno šavje. In to tako na gosto in visoki, da maroški policisti na to vmesno zemljišče komot, pravokotno na vozišče, zapeljejo svojega službenega Berlinga, postavijo stativ z laserskim merilnikom in kasiranje se lahko začne. Če ne zaradi možnega plačila kazni moraš tako biti pozoren na morebitne uniformirane osebke, ki ti tako popolnoma nepričakovano skočijo iz grmovja direktno pred avto. In to na prehitevalni pas, da ne bo kakšnih pomislekov!!

In po skoraj dobrih 2-eh urah cijazenja po presenetljivo zelenem Maroku (posledica 3 mes dežja) sva prišla v Fes. Kraj ni na prvi pogled nič posebnega. Pač še eno maroško kraljevo mesto s starim mestnim jedrom, ki se skriva izza obzidja.

Posebnost Fesa je predelava živalskih kož v obarvano usnje. Cel postopek poteka po enakih praviloh že skozi stoletja. Živalsko kožu ustrojijo, potem pa jo namakajo v različne raztopine oz. tekočine. Od kravjega urina, mešanice vode in golobjih iztrebkov do raztopin indiga (modra barva) ali celo žafrana (rumena barva), da dobijo primerno obdelano usnje. Vse to pa se fajn bere, če nisi neposredno na kraju in ne vidiš ali bolje rečeno vonjaš tega procesa. Mešanica vonja je ubijalska. Ga ni hleva, kjer bi tako zaudarjajo po amonijaku, iztrebkih in še čem. In potem še gledaš tele lokalce, ki golih nog in rok hodijo in vlačijo kože po teh bazenih s kemikalijami.

Ampak, da prideš do teh bazenov je pa spet cela umetnost. Ne vem kdo si je zamislil načrt mesta vendar ta je en sam velik labirint. Načrt, ki je v Lonely Planetu pa je tudi samo provizorično tam. Najprej sva rabila skoraj pol ure, da sva prišla od avtobusne postaje, kjer sva pustila avto, do obdelovalnice usnja, nato pa skoraj uro, da sva našla pot nazaj. Še meni je moja super orientacija odpovedala. Na trenutke sva se celo 'šlepala' s kakšno poljsko ali špansko turistično skupino, da sva kam prišla. Jao, vse ulice so si nekako podobne, reda nobenega, tečni 'samooklicani' turistični vodiči,... Kot, da se vrtiš v začaranem krogu. In če koga kaj vprašaš, bi te vsi peljali k predelovalnicam kože. Ja super, kje pa so bili prej, ko sem sam našel pot do tja? Aja, sva vseeno dala 0,60 € enemu kao vodiču, da naju je peljal na teraso nad bazene. Na koncu naju je Anita odrešila s tem, da je prepoznala eno uličico, po kateri sva pred tem šla. Kakšen udarec za moj ponos! :-/


V glavnem Fes je zanimiv. Samo vonjave moraš prenesti in se sprijazniti s tem, da se boš izgubil.