Med potepom po Maroku, sem se odločil obuditi tudi tradicionalni šport vseh ljudstev sveta. Rabutanje sosedovih sadnih dreves. Kar je sosedovo in zastonj je boljše kot domače!
V Maroku imajo tako vsepolno posajenih pomarančnih dreves. Tudi na ulici, kjer delajo senco avtom, pešcem, oslom... So pač okrasna drevesa, kot so naši topoli ali ne vem kaj že sadijo pri nas. Na eni od ulic v enem maroškem mestecu sva tako opazila pomarančevec, na katerem so se svetili lepi oranžni plodovi Citrus sinensis ali pomaranč po domače. In kaj bi bilo bolj okusnega, kot sveža pomaranča v toplem maroškem dnevu. OK, ne mi zdaj naštevat pijače. In ker sem bil ravno ustrezne višine in ker je malo pred nama tudi neka maročanka z drevesa kar tako, mimogrede snela en plod in ga odnesla a seboj, sem se odločil, da bom še jaz kakšno poskusil.
Malo sem moral poskočiti (kaj pa je to zame, pri mojih 100 in nekaj kilogramih)
in v roki se mi je svetlikal lep, oranžen plen.
Pomaranča! Samo še olupiti sem jo moral in prvi krhelj je padel v moja usta.
Od tam dalje pa... Od tam dalje pa je z največjo težavo šel po grlu, kajti po ugrizu me je skoraj kap. Ma, če bi pil kis naravnost iz steklenice, ne bi bil tako kisel, kot je bil kisel ta krhelj pomaranče! Neverjetno. Moja usta še kaj tako kislega niso občutila! Bljak! Verjetno bi moral počakati, da vse skupaj dozori, kaj ne?!
V Maroku imajo tako vsepolno posajenih pomarančnih dreves. Tudi na ulici, kjer delajo senco avtom, pešcem, oslom... So pač okrasna drevesa, kot so naši topoli ali ne vem kaj že sadijo pri nas. Na eni od ulic v enem maroškem mestecu sva tako opazila pomarančevec, na katerem so se svetili lepi oranžni plodovi Citrus sinensis ali pomaranč po domače. In kaj bi bilo bolj okusnega, kot sveža pomaranča v toplem maroškem dnevu. OK, ne mi zdaj naštevat pijače. In ker sem bil ravno ustrezne višine in ker je malo pred nama tudi neka maročanka z drevesa kar tako, mimogrede snela en plod in ga odnesla a seboj, sem se odločil, da bom še jaz kakšno poskusil.
Malo sem moral poskočiti (kaj pa je to zame, pri mojih 100 in nekaj kilogramih)
in v roki se mi je svetlikal lep, oranžen plen.
Pomaranča! Samo še olupiti sem jo moral in prvi krhelj je padel v moja usta.
Od tam dalje pa... Od tam dalje pa je z največjo težavo šel po grlu, kajti po ugrizu me je skoraj kap. Ma, če bi pil kis naravnost iz steklenice, ne bi bil tako kisel, kot je bil kisel ta krhelj pomaranče! Neverjetno. Moja usta še kaj tako kislega niso občutila! Bljak! Verjetno bi moral počakati, da vse skupaj dozori, kaj ne?!
hehe :) Podobno je bilo pri meni v Andaluziji. Sicer nisem poskusila dokler nisem vprsala enega domacina, ki mi je razlozil da so to okrasne pomarance in da niso strupene apak zelo neokusne.
OdgovoriIzbrišiU to bi blo neki zame! Men kislo paše :) KAj pa daješ vse v usta :)
OdgovoriIzbrišihja, kaj naj rečem? bi komentiral, samo lahko, da tudi otroci berejo moj blog! ;-)
OdgovoriIzbriši