sobota, 26. marec 2011

Podgorica, Cetinje.... prestolnice in velemesta?

Nočna Podgorica. Prazna kot je recimo prazna nočna Ribnica. In to je neka evropska prestolnica? Ah, ja, "još uvek smo na Balkanu." Z Ladotom sva blizu 23.00 ure "prijadrala" v Podgorico in v iskanju ugodnega hotela, primernega najinim denarnicam in ne denarnicam tipa Mile Djukanović & Co., sva to, t.i. prestolnico, prekršižarila v nekaj minutah. Na koncu sva pristala v naselju Aerodrom (verjetno je to območje starega letališča), kjer je ob ulici stal en novejši hotelček, po imenu Kostas. 


Deloval je malce "mafijsko", dejansko pa je očiten lastnik bil kakšen odsluženi nogometaš. Ali mafijaš? Kaj pa vem? Najprej je bila cena 39 EUR na osebo, ko pa sva se obrnila in odšla iz recepcije nazaj do avta, pa je za nama pritekla receptorka. Dejala je, da je "gazda" slišal, da sva Slovenca in da nama da popust na 30 EUR. Ajde, ne bova se več zafrkavala z iskanjem in sva vzela tisto sobo. Pa saj ni bila nisti tako slaba. V bistvu je bila kar manjša garsonierica s kuhinjo, samo topla voda je nekaj časa rabila da priteče iz pipe v kopalnici. Moje tuširanje je bilo kot da bi bil ponovno na Kosovu. Hitro močenje s hladno vodo, zapri, miljenje, speri milo s sebe, gotovo! Madonca, kaj vse te kadetnica nauči. ;-) No, kasneje sva ugotovila, da je v bistvu bojler rabil več časa, da se segreje vodo, ker pač niso pričakovali tako pomembnih gostov, kot sva midva.

Panorama Podgorice

Naslednji dan, sva navsezgodaj odrinila iz Podgorice (itak, ne vem kaj je tam za videti) proti Cetinju. Bivši, dejanski prestolnici Črne gore. 


Tam sva si na brzino ogledala staro mestno jedro, kjer so še vedno stavbe veleposlaništev Avstroogrske, Rusije, Francije in še katere države, ter palača vladarske dinastije Njegošev, ki so do konca I. svetovne vojne in ustanovitve Kraljevine SHS vladali Črni gori (potem pa so jih srbski Karadjodjevići enostavno ukinili, ČG pa pripojili h Kr. SHS). 



No, ugotovila sva tudi, da se v Črni gori, dejansko ničesar ne premakne do 09.00 ure dopoldan. Midva sva bila tam med delovnikom, pa so bile ulice prazne, ljudi pa nikjer. Razen v pekarni, kjer pa delajo peki "druge nacionalnosti" in pečejo odličen burek! :-)


Bivša palača v Cetinju

V glavnem, ogledala sva si dve prestolnici in ugotovila, da nekih svetovnih znamenitosti, zato sva šla naprej proti Lovčenu.

Ni komentarjev:

Objavite komentar