Bilo je okoli 07.30 ure, ko sva zapustila Skopje in odločila narediti premik proti najbolj južni točki najinega popotovanja. Proti Ohridu! Noben od naju še ni bil tam spodaj, vsi pa smo nekje v otroštvu in mladosti slišali o tem Ohridu. Jaz sem ga celo videl na eni znamki, v času, ko sem kot otrok zbiral znamke seveda.
Pot do Ohrida je tudi ena sam "poezija". Avtocesta tam nekje pri Tetovu preide v neko pol avtocesto, v Gostivarju, kjer je še zadnja cestninska postaja in ti poberejo še zadnji 20 denarjev patarine, pa preide v relativno dobro cesto, podobno naši "Zasavki". Še skale padajo na cesto. Le da na "zasavki te pridejo z levega ali desnega pobočja ob cesti, v Makedoniji pa z neba. Hm,...
Po kakšnih dveh urah lahkotne vožnje od Skopja, sva končno prišla do sončnega in toplega Ohrida. Prav zanimivo. Midva sva se na 25°C počutila prav fajn, mimoidoči Makedonci pa so se že zavijali v puhovke in dolge plašče. Očitno niso ne vem kakšna mrazoljubna nacija. :-/
Ma, na prvi pogled je tale Ohrid "mnogo ubav grad" (prevod iz mak.: zelo lepo mesto). Ker sva bila vseeno bolj omejena s časom in je bil Ohrid zgolj točka na poti iz Skopja proti Črni gori, sva na brzino preletela staro mestno jedro, pofotkala nekaj znamenitosti (cerkev, tablo z gostilniškim menijem,..),...
Tavče gravče - lokalna specialiteta, opevana po celi bivši Jugi!!
...popila kavo in pojedla burek. Ajde, jaz sem enega mesnega in 3/4 sirovega. Ma je bil zelo dober in si nisem mogel pomagati! karakter gor, karakter dol! :-D
Čakala je Albanija!!
p.s. ampak za tisti burek pa bi se splačalo iti nazaj na Ohrid!
Ni komentarjev:
Objavite komentar