Po letih gledanja naše makedonske čistilke in njene žlahte v disaspori, ki se je sprehajala po 'Jeranovi', sva z Ladotom končno vstopila na ozemlje obljubljene dežele. Republike Makedonije!!
Za razliko od Srbije, ki svoje avtoceste do meje še gradi, so Makedonci svojo že potegnili do meje. Super! Urediš mejne formalnosti, nahraniš potepuške pse, ki se klatijo po nikogaršnji zemlji in fehtarijo za ostanki popotniških malic in pohodiš plin. Skopje, evo nas!!!
E, po 15 ali 20 km je konec vožnje. Plati patarina! Ajde, dam tistih 30 makedonskih denarjev in spet 'gas' do daske! No, čez 5 km nova cestnina. 20 denarjev. Dobro, tile Makedonci pa so našli način omejevanja divjanja po avtocestah. Na vsakih 10 - 20 km nastaviš cestninske postaje. Hitrost se zmanjša, denarji pa se nabirajo. Hm...
Pred Skopjem pa novi šok. V petih letih, kar me ni bilo tukaj spodaj, so uspeli zgraditi avtocesto, ki Skopje zaobide. Halo? Kam pa zdaj??? Jaz sem še navajen stare ceste, ki je šla mimo Coca-cole (tovarna) in skozi center proti Prištini, zdaj pa neka nova štiripasovnica, ki gre mimo Skopja. Pameten kot sem, ne da bi zapeljal do izvoza za Prištino ampak grem ven nekje na izvozu Skopje - sever. In padem direktno v skopsko cigansko predmestje! Genialno!!! Okoli vse sami 'Ganci sa zlatnim lancima' , na cesti neke prastare katrce (R 4), ki so si delile vozišče s samohodnimi 'cirkularkami' narejenimi nekje v domačih delavnicah.
Jaz pa izgubljen!!! Pojma nisem imel kje sem, nobenega zemljevida, nikjer nobenega kažipota,... Po kakšne pol ure 'lutanja' gore dole po Skopju sem končno našel neko cesto, ki mi je delovala znana in sem uspel priti do hotela Holiday Inn. Končno domače! Sem pa bil vseeno tako pameten, da sem si vsaj sprintal nek izsek mestnega zemljevida, kjer naj bi našla hostle, da se spraviva spat. Zmatran sem bil že za crknit in ko sva v Vodnem (predel SK) našla neke kao nočitve z zajtrkom za 20 EUR (ni vredno), sem še našel nekaj moči, da se sprehodim v centru, da vidim, kaj je novega.
In je bilo kaj videti. tile Makedonci, kar nekaj gradijo. Stari most so obnovili, ampak verjetno pa imajo namen izgraditi narodovo identiteto. Na glavnem trgu velika zastava, pa cel kup nekih spomenikov makedonskih junakov iz časov Balkanskih vojn (tistih pred I. svetovno vojno), da o gradnji nekih uradniških palač, katere bi po dizajnu sodile nekam v 19. stoletje ne govorim. Verjetno nekako v stilu, da bodo izgradili še lepše in starejše Skopje.
Pa sem mislil, da imajo naši politiki čudne prebliske s to domovinsko vzgojo. :-/
Ah, pustila sva to novodobno zgodovino, odšla v najin "hostel", pojedla nekaj pečene krače iz ljubljanskega Mercatorja (šoferska malica, kot sem se naučil pri svojem očetu) in šla spat. Se pa že pozna tale pozna jesen. Tudi Skopje ni več toplo in še dobro, da sva imela spalke, ker noč je bila premrzla tudi za komarje. Ali pa je bil tisti komar, ki sem ga ubil takoj ko sva prišla v sobo, opozorilo za ostale, da naj ne hodijo preblizu Slovencima! Kdo bi vedel?!
Preveč vprašanj za eno noč. LP
Ni komentarjev:
Objavite komentar