Taksiji v Egiptu so res en sam stres. Ali pa zabava. Odvisno kako si jih navajen, si jih naštudiral, v kakšnem trenutku razpoloženja te dobijo, položaja planetov v Rimski cesti in še ne vem kakšnega faktorja, ki lahko vpliva na stanje duha taksista in potencialnega potnika.
Tile v Hurgadi so pač svoja 'klasa', ker je pač to t.i. mesto 'tourist resort'. Pa tudi drugage je belopolti turist v Egiptu potencialna žrtev, iz katere je potrebno potegniti zadnji evro, dolar ali egiptovski funt. In taksisti so najhujši 'vampirji' denarja!
V Hurgadi so tri vrste taksistov in vsi so lopovi. Jebat ga! Imaš neke bele prastare Peugeote 504, v katerih ni taksimetra in se moraš z voznikom pogajati o ceni. Najbolj osnovna cena, ki jo zahtevajo je 80 EGP oz. 10 EUR za tistih slabih 9 km do centra Hurgade. Potem pa se pogajaš... Ali pa plačaš. No, meni se je prvi dan z velikim uspehom uspelo izpogajati na 40 EGP. Pač nisem vedel cene. Mimogrede, pred tem so nama v recepciji hotela dejali, da je cena taksija 100EGP v eno smer. Halo?! Ker pa naju je taksist odpeljal tudi nazaj do hotela je cena poskočila na 80 EGP, in ker ni imel drobiža za vrniti, mi je vzel še 5 EGP. "What's 5 pounds for you?", mi je dejal, ko sem ga sam pri sebi že nekam pošiljal.
Potem so tukaj nekakšni minibusi - kombiji. Eni so nekakšni minibusi na redni trasi, kateri so označeni tako, da je poleg voznika še sovoznik, ki je nekakšen konduktor, na straneh kombija pa je nekaj napisano v arabščini in najverjetneje številka proge 25 ali 5. Drugih številk nisva videla. Drugi kombiji pa so "zamaskirani" taksisti, za katere veljajo enaka pravila, kot prejšnjem odstavku. Ko nama je uspelo vzeti minibus - kombi na redni liniji do Hurgade sva tako plačala za vožnjo le 2,5 EGP na osebo. E, to pa je že razlika, a ne?
Črno-oranžno obarvani taksiji. Jah, pri teh naj bi se uporabljal taksimeter. Midva sva ga vzela za jutranji prevoz od hotela do letališča, ko sva šla v Kairo. Pravila so spet enaka kot za tiste lopove s Peugeoti 504 (aja, so tudi oblike z Daciami). Pogajanja! Ker je bila ura 05.00 zjutraj in nikjer ni bilo nobenega taksija, sva si pač rekla, da bova dala 50 EGP za prevoz in se ne bova preveč zafrkavala. Jah, vse lepo in prav. Najprej je hotel 'standardnih' 10 EUR, potem se je sprijaznil z 50 EGP. Med vožnjo sem pokazal na taksimeter pa je voznik dejal, da je "out of order". OK, ko smo pa zapeljali na dovoz do letališča, pa se je nenadoma odločil, da ga vključi. O, zanimivo, cena je bila tako 3 EGP. Samo, najboljša pa mu je bila fora, ko je na vstopni postaji dovoza do letališča dobil listek, kot potrdilo o vstopu, s katerim mi je pomahal in mi dejal, da moram plačati 20 EGP letališke takse. Ha, ha, ha! Dober vic!!! Ko je videl, da ga ne jemljem resno, mi je začel mahati z listkom in govoriti, da na tem listku tako piše. Vzel sem mu ga iz rok in ker nikjer ni bilo zapisano 20 L.E., kot ponavadi zapišejo Egipčani, sem mu v svoji arabski-angleščini dejal "La twenty pounds airport tax", kar ga je popolnoma šokiralo. Listek je samo zataknil za vetrobransko steklo in je bil tiho. Ob prihodu do terminala je še enkrat samo zašepetal: "20 pounds for tax?" in na moj odločen 'ne' je bil samo še tiho. Še tistih 50 EGP je bilo preveč.
Še slabše pa je odnesel taksist, ki sva ga vzela ob najini vrnitvi okoli polnoči. Tako ali tako sem bil utrujen od celodnevnega potepanja po Kairu, potem pa te na izhodu, kot povapirjeni komarji, napade trop taksistov in te zagnjavijo za prevoz. In se je našel eden z Dacio. Cena? Klasična. 80 EGP! Pa ja da! 30 EGP, je bila moja cena. Vzemi ali pusti. Malo se je zvijal, se poskušal pogajati, ko pa je popustil in smo se že peljali, pa je poskušil še foro z letališko takso, pri kateri pa se ga takoj zatolkel. In do hotela je bil lepo tiho.
Ne smeš jim popustiti pa gre. Sicer pa je to vsaj neka oblika avanture, če imaš tisti dolgčas od 'all inclusive' s 5-imi zvezdicami.
Tile v Hurgadi so pač svoja 'klasa', ker je pač to t.i. mesto 'tourist resort'. Pa tudi drugage je belopolti turist v Egiptu potencialna žrtev, iz katere je potrebno potegniti zadnji evro, dolar ali egiptovski funt. In taksisti so najhujši 'vampirji' denarja!
V Hurgadi so tri vrste taksistov in vsi so lopovi. Jebat ga! Imaš neke bele prastare Peugeote 504, v katerih ni taksimetra in se moraš z voznikom pogajati o ceni. Najbolj osnovna cena, ki jo zahtevajo je 80 EGP oz. 10 EUR za tistih slabih 9 km do centra Hurgade. Potem pa se pogajaš... Ali pa plačaš. No, meni se je prvi dan z velikim uspehom uspelo izpogajati na 40 EGP. Pač nisem vedel cene. Mimogrede, pred tem so nama v recepciji hotela dejali, da je cena taksija 100EGP v eno smer. Halo?! Ker pa naju je taksist odpeljal tudi nazaj do hotela je cena poskočila na 80 EGP, in ker ni imel drobiža za vrniti, mi je vzel še 5 EGP. "What's 5 pounds for you?", mi je dejal, ko sem ga sam pri sebi že nekam pošiljal.
Potem so tukaj nekakšni minibusi - kombiji. Eni so nekakšni minibusi na redni trasi, kateri so označeni tako, da je poleg voznika še sovoznik, ki je nekakšen konduktor, na straneh kombija pa je nekaj napisano v arabščini in najverjetneje številka proge 25 ali 5. Drugih številk nisva videla. Drugi kombiji pa so "zamaskirani" taksisti, za katere veljajo enaka pravila, kot prejšnjem odstavku. Ko nama je uspelo vzeti minibus - kombi na redni liniji do Hurgade sva tako plačala za vožnjo le 2,5 EGP na osebo. E, to pa je že razlika, a ne?
Črno-oranžno obarvani taksiji. Jah, pri teh naj bi se uporabljal taksimeter. Midva sva ga vzela za jutranji prevoz od hotela do letališča, ko sva šla v Kairo. Pravila so spet enaka kot za tiste lopove s Peugeoti 504 (aja, so tudi oblike z Daciami). Pogajanja! Ker je bila ura 05.00 zjutraj in nikjer ni bilo nobenega taksija, sva si pač rekla, da bova dala 50 EGP za prevoz in se ne bova preveč zafrkavala. Jah, vse lepo in prav. Najprej je hotel 'standardnih' 10 EUR, potem se je sprijaznil z 50 EGP. Med vožnjo sem pokazal na taksimeter pa je voznik dejal, da je "out of order". OK, ko smo pa zapeljali na dovoz do letališča, pa se je nenadoma odločil, da ga vključi. O, zanimivo, cena je bila tako 3 EGP. Samo, najboljša pa mu je bila fora, ko je na vstopni postaji dovoza do letališča dobil listek, kot potrdilo o vstopu, s katerim mi je pomahal in mi dejal, da moram plačati 20 EGP letališke takse. Ha, ha, ha! Dober vic!!! Ko je videl, da ga ne jemljem resno, mi je začel mahati z listkom in govoriti, da na tem listku tako piše. Vzel sem mu ga iz rok in ker nikjer ni bilo zapisano 20 L.E., kot ponavadi zapišejo Egipčani, sem mu v svoji arabski-angleščini dejal "La twenty pounds airport tax", kar ga je popolnoma šokiralo. Listek je samo zataknil za vetrobransko steklo in je bil tiho. Ob prihodu do terminala je še enkrat samo zašepetal: "20 pounds for tax?" in na moj odločen 'ne' je bil samo še tiho. Še tistih 50 EGP je bilo preveč.
Še slabše pa je odnesel taksist, ki sva ga vzela ob najini vrnitvi okoli polnoči. Tako ali tako sem bil utrujen od celodnevnega potepanja po Kairu, potem pa te na izhodu, kot povapirjeni komarji, napade trop taksistov in te zagnjavijo za prevoz. In se je našel eden z Dacio. Cena? Klasična. 80 EGP! Pa ja da! 30 EGP, je bila moja cena. Vzemi ali pusti. Malo se je zvijal, se poskušal pogajati, ko pa je popustil in smo se že peljali, pa je poskušil še foro z letališko takso, pri kateri pa se ga takoj zatolkel. In do hotela je bil lepo tiho.
Ne smeš jim popustiti pa gre. Sicer pa je to vsaj neka oblika avanture, če imaš tisti dolgčas od 'all inclusive' s 5-imi zvezdicami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar