nedelja, 24. junij 2018

Utrinki z našega potepa po Istanbulu

Kot sem že omenil, po slabih dveh urah smo 'prifrčali' v Istanbul. Na letališču itak sam vrvež in v mešanici svetovnih popotnikov, na mejni kontroli srečam... Sošolca iz srednje šole! Zanimivo! Kdo bi si mislil, da se bova srečala v Istanbulu namesto kje v Ljubljani ali Kranju, kjer je on doma.

Istanbul. Hm, kaj naj rečem?! Z Anito sva bila tam že pred kakšnimi 9 leti. In priznati moram, da naju je kar malo presenetilo, kako se je mesto spremenilo. No, stari del mesta (zgradbe, ulice, morje) je ostal isti. Ampak turizem... Uh, tole pa je bil negativen šok. Trg Sultan Ahmed (Sultanahmedi Meydani) je bil poln turistov iz vsega sveta.


Mesto ima relativno v redu urejen javni promet. Mi smo največ uporabljali tramvaj... 


...in podzemno železnico. Mimogrede, potrebno je omeniti, da sta najini 'šjorci' na listi svojih želja imeli tudi vožnjo s tramvajem.


Tako smo z navedenim javnim prevozom od našega hotela do že omenjenega trga Sultan Ahmed rabili kakšne tričetrt ure, pri čemer smo morali na postaji Zeytinbornu prestopiti s podzemne na tramvaj. Za primerjavo... Spomnite se koliko časa porabite z ljubljansko 'trolo' iz Fužin ali Črnuč do Centra mesta, ko dežuje. Ali pa je običajna petkova gneča.


Pri podzemni železnici je potrebno omeniti tudi to, da so na postajah prodajalne slaščic. ;-)

Drugače pa je Istanbul, kljub ogromni množici turistov relativno varno mesto. Še posebej, če k temu prištejemo ogromno uniformirane...




...in malo manj uniformirane policije. 


Ampak brez skrbi. Po nekaj urah v mestu, jih niti ne opaziš. ;-)

Drugače pa je Istanbul mesto mačk. Res! Ljubitelji teh kosmatih zverin se bodo počutili skoraj kot v mačjem raju. Kamorkoli v Istanbulu človek pogleda bo skoraj zagotovo videl mačko. Tako se potikajo in spijo na železniški postaji Sirkeci (zadnja železniška postaja v južnem delu Evrope)...




...kot tudi v turističnih / kulturnih znamenitostih kot je Hagia Sophia...


... ali pred njimi. :-)

























Drugače pa je Istanbul res pravi cilj za tiste, ki si želijo ne preveč oddaljenega potovanja, z relativno domačo hrano (burek, čevapi, ražnjiči,...) in si pri tem ogleda svetovna čudesa ali pa malo "eksotike" (no, za slone in kamele bo potrebno malce dlje od EU!).


Konec aprila je v Istanbulu še vedno moč dobiti "sveže" pečen kostanje.


Tista "meglica" je prodajalec lokalnega sladoleda. Meni sicer ni uspelo narediti video posnetka, zato sem si ga pa sposodil na Youtube, od enega nemca. 



 (vir: YouTube/For 91 Days Travel Blog)

Mi smo se izognili tradicionalnim turističnim točkam, kot so palača Topkapi,


...podzemna cisterna Yerebatan Sarnıcı in še kaj. Enostavno gneča je bila prevelika, otroci pa tudi še ne kažejo zanimanja za zgodovino (tega očitno nimajo o očetu!). Tudi, če so včasih z veseljem gledali serijo Sulejman veličastni! ;-)

Smo si pa ogledali park Gülhane, ki leži pod omenjeno palačo.




Poleg takšnih, pa si lahko v mestu ogledaš še kakšno drugo znamenitost. Recimo mavrično prelivajoče se obarvan BMW!


Ali pa ribiče, ki mečejo trnke direktno z mostu Galata v vode Zlatega roga (manjši zaliv, ki se iz bosporskega preliva zajeda v evropsko stran Istanbula).


In, ker med potepom postaneš lačen, je potrebno zaviti še v kakšn o domačo restavracijo, kjer ti pripravijo pravo domačo jed....



Ne, to ni bila naša jedača.


Mi smo si privoščili pizzo (logično, kaj ne) in pide. Tale pide bi verjetno bila kaj boljšega, če ne bi bila narejena bolj turistično. Ampak, ajde. Boljše je kot hamburger iz 'meka' ali navadna pizza. 


Seveda pa nismo mogli mimo prave turške baklave...


... in turškega čaja. Tale Larin je bolj otroški (jabolčni).

Ni komentarjev:

Objavite komentar