MUMBAI!!!!

"Welcome to Mumbai!" No, v resnici nama ni nihče zaželel te dobrodošlice. Sam polet z Dubaja je že nakazoval, da se odpravljava na neko neznano ozemlje. Vsaj kar se potovanj enega in drugega od naju tiče. Indija je pač za oba “terra incognita” in to bo pač najin prvi stik z njo. Je pa zanimivo, s koliko različnimi ljudmi sva se srečevala in koliko različnih mnenj o deželi sva slišala. Pa sva se odločila, da si raje ustvariva svoje mnenje. Gre pa za bivsi Bombay, kot je bilo velemestu ime do 1998 (plus/minus kaksno leto), ko so se lokalci odlocili, da spremenijo ime kraja v indijsko ime.

Sama pot od Dubaja do Mumbaja je potekala brez posebnosti, samo priblizevanje letaliscu pa je dajalo vedeti, da bo to malce drugacno popotovanje, kot so bila vsa dosedanja. Ko je letalo pricelo pristajati, sva iz zraka opazila sivkaste nizke zgradbe, ki so se kot kaksno 'rakavo' tkivo 'zazirale' v urbanisticno urejeno okolico stanovanjskih blokov in celo naslanjale na ograjo mednarodnega letalisca v Mumbaju. Ti so in še vedno prihajajo v Mumbaj z različnih koncev revnega indijskega podeželja in v upanju na boljšo in svetlejšo prihodnost naseljujejo okolice predmestja velemesta, kakršnem je Mumbai. Vse skupaj je naravnost kaotično a vendar... Nekje morajo živeti vsi ti, skoraj brezpravni čistilci, služabniki, smetarji, ,... V glavnem slabo plačana delovna sila, brez katere si velemesto, kot je Mumbaj ne morejo zamisliti, da bi sploh normalno delovalo. Med vožnjo z letališča sem ob cesti opažal tudi ogromno beračev, ki so se marsikateremu popotniku po Indiji ravno tako vtisnili v spomin. Ja, saj pogled na najbolj brezpravno rajo, ki enostavno spi na pločniku, ker nimajo niti za kruh kaj šele za košček pločevine, da si postavijo kolibico v katerem od poprej omenjenih 'slumov', ki se razraščajo v in okoli Mumbaja, ni ravno najbolj prijeten. Ali pa ko med čakanjem v križišču vidiš beračico, ki prosi za kakšno rupijo, da bi otroku kupila nekaj hrane, medtem pa se v sosednjem BMW-ju, najnovejše znamke seveda, 'mastita' dve malce obilni Indijki. Hja, žal tako pač je in s temi problemi indijska družba pač živi. Vcasih tudi v skoraj suzenjskem razmerju do lastnikov podjetij. In ve teh slumih zivi po nekih statistikah skoraj 60% celotne populacije vec kot 20 milijonskega prebivalstva tega velemesta.

Pristajanje v Mumbai - slumi, ki obkrozajo letalisce

Sama kontrola letaliscu je za cuda potekala brez posebnosti. Viza je bila ocitno OK, najina obraza nista aktualna na nobeni indijski tiralici,... Drugce pa je letalisce ta trenutek eno samo gradbisce, tako da ne ves kam si prisel oz. ali ti bo kaj padlo na glavo ali pa se bodo pod teboj vdrla tla.

Med pristajanjem na letališče v Mumbaju, sva opazila, da je okolica letališča nenavadno pozidana. Malce preden se je letalo dotaknilo tal pa sva ugotovila, da so vse te nenavadne zgradbe v bistvu improvizirane hišice, v katerih živi revno prebivalstvo Mumbaja. Ti so in še vedno prihajajo v Mumbaj z različnih koncev revnega indijskega podeželja in v upanju na oljšo in svetlejšo prihodnost naseljujejo okolice predmestja velemesta, kakršnem je Mumbai. Vse skupaj je naravnost kaotično a vendar... Nekje morajo živeti vsi ti, skoraj brezpravni čistilci, služabniki, smetarji, ,... V glavnem slabo plačana delovna sila, brez katere si velemesta, kot je Mumbai ne moremo zamisliti, da bi sploh normalno delovalo. Med vožnjo z letališča sem ob cesti opažal tudi ogromno beračev, ki so se marsikateremu popotniku po Indiji ravno tako vtisnili v spomin. Ja, saj pogled na najbolj brezpravno rajo, ki enostavno spi na pločniku, ker nimajo niti za kruh kaj šele za košček pločevine, da si postavijo kolibico v katerem od poprej omenjenih 'slumov', ki se razraščajo v in okoli Mumbaja, ni ravno najbolj prijeten. Ali pa ko med čakanjem v križišču vidiš beračico, ki prosi za kakšno rupijo, da bi otroku kupila nekaj hrane, medtem pa se v sosednjem BMW-ju, najnovejše znamke seveda, 'mastita' dve malce obilni Indijki. Hja, žal tako pač je in s temi problemi indijska družba pač živi.
Na letalisce naju je prisel iskat moj prijatelj Harish, katerega sem spoznal v svoji drugi misiji na Kosovu. No, bolj receno, se je pripeljal s sluzbenim vozilom indijske policije (neki stari terenc Made in Indija). Hja, clovek je pac neka 'zivina' in ima svojega soferja, slugo in se kaj kar sodi k visokim predstavnikom indijske policije. Preden pa sva se nastanila v t.i. hotelu sva na stroske indijske drzave, naredila se krajsi, nekajurni, ogled Mumbaja. Harish nama je uredil bivanje v nekem sluzbenem hotelu lokalnega ponudnika mobilne telefonije. Cena.... Sitnica! 0,00 EUR, USD, Ind.rupije. V glavnem ZASTONJ!! Pa ne komu iz SD PU povedat!!! Oprema pa ni da ni! Plazma, stereo, masazni tus, klima,.... Madona, se moje stanovanje ni tako opremljeno! Aja, a sem ze omenil 'poceni delovno silo', ki sodi k temu stanovanju oz. stanovanjskemu bloku? No, saj bo nekaj slabe vesti vendar po drugi strani pa so srecni, da imajo sluzbo.

Soba za 0,0 Rs (EUR, USD,...)

V glavnem, opravila sva prvi, hitri ogled Mumbaja. In za cudo, glede na to koliko vode sem spil iz pipe in kaj vse sem v teh nekaj urah pojedel, se pocutim popolnoma v redu. Kaj cem reci "ne hvala!", ce pride gostitelj s kozarci vode in ti jo ponudi, pri tem pa jo sam z uzitkom spije? Hm, riskantna dilema ampak zaenkrat se ni znakov prebavnih tezav.

In ce sem omenil ze nastanitev potem ne morem se mimo kaksne cvetke, ki mi jo je pripravil Harish. Med voznjo se malo pogovarjamo o tem in onim in on meni pravi, ce grem z njim na obisk Amitabha Bachchana. Za tiste, ki ne poznate scene indijske 'bollywood' scene. Mozakar je superzvezda indijske kinematografije in ga v Indiji enostavno nazivajo "Mr. Big B." Krasno, takoj bi sel na obisk k Mr. Big B. vendar se mi je zdelo, da presvicana majica, po skoraj 24 urni poti ni ravno dovolj primerno oblacilo za obisk taksne filmske zvezde. Harish pa to ni jemal tako tragicno. "Kaj se sekiras," je dejal, "saj ne gres k dekletu. To je pac 66 let star mozakar!" Hja, kolikor je pac bilo mamljivo, sem zaenkrat odklonil to cast. Ampak do konca obiska Bombaja je se kar nekaj dni in se lahko se marsikaj zgodi. ;-)

OK, dovolj bodi za ta post. Za slikce in posodobitev velja kot v prejsnjem postu. Ko bo tehnika v 'internet caffejih' boljsa, bo vse!