sobota, 25. junij 2022

Pot Benetke - Berlin je odprta! (kakšna šala)

 O moj bog! Če bi vedel, da mi bo petek in tale sobota 'odnesla' toliko živcev, bi svoje punce najraje odpeljal v Moravske in konec! Ampak dobro, Je kar je! Karte so rezervirane in plačane (nekaj denarja sem s tem, ko smo uredili nadomestni povratni let s Swissom preko Züricha dobil celo nazaj!), pa tudi francoski Novotel se verjetno ne bi želel odreči nekaj (za njih) drobiža, ki nam bi ga morali vrniti v primeru odpovedi hotelske rezervacije.

Že ob prihodo na beneško letališče nama z Anito nekaj ni delovalo v redu. Saj sva že letela z Marca Pola, ampak to soboto je bil že od daleč viden kaos na 'check-in' šalterjih. Mislim, tudi če bi se želel 'sčekirati' preko avtomata to ni šlo ker...Eh, Italija pač! Sem poskusil, pa me je tamkaj zaposlena Italijanka sterala nazaj v vrsto, skupaj s tropom Kitajcev in Američanov, obojih prepolnih vtisov in suvenirjev iz bližnjih Benetk. In smo stali in stali in... Po kakšne tričetrt ure stanja v vrsti, sprijaznjen, da je to pač Italija in (jeb..ga) imamo še srečo, da se letališko osebje ni odločilo še za kakšno (tradicionalno) stavko, opazimo tri osebe, ki so meni nič, tebi nič šle mimo vseh nas (dobesedno prehitevanje po desni!) do italijanske stevardese na šalterju in s SLO potnim listom v roki zahtevali, da se jih 'sčekira'! Ha, ha, ha! Italijanka jih je nekaj minut poslušala, pri čemer se ni pustila motiti pri čekiranju ostalih podnikov, ki so stali v vrsti, nato pa 'Slovenclje' sterala nekam proč.

Po kakšni uri, smo se končno le uspeli prebiti skozi 'čeking' in varnostne preglede v notranjost Marca Pola. Noter pa klasičen italijanski kaos. Nič se ni spremenilo, od našega zadnjega leta od tukaj. Kvečjemu poslabšalo. Po kakšne pol ure smo se odpravili do našega izhoda tam pa... 

Ena dolga vrsta za dva izhoda! Vse zmešano!!! In da je stvar še bolj "zanimiva" oba leta (Frankfurt in Dunaj) sta imela približno enak čas odhoda in oba sta imela zamudo.  


Po dobre polurnem čakanju smo le prišli na letalo in s samo 45 min zamude smo odfrčali Frankfurtu naproti!

Eh, tam pa spet novi šoki. Če ob svojem zadnjem postanku v Frankfurtu nisem bil preveč impresioniran nad tem letališčem (pa še prtljago za let do Hamburga so mi založili) , sem bil tokrat kar malce prestrašen. Najprej so nas presenetile vrste pred lufthansinimi okenci, kjer so vsi nekaj urejali, nato pa so si šoki kar sledili.

Ker smo imeli naslednji let z izhoda številka 19 smo se pač sedli na klopce v bližini in opazovali. In imeli smo kaj videti. Panične letališke uslužbence, ki so na šalterjih nekaj telefonarili, objokane potnike, ki so prihajali na šalterje in (dobesedno) rotili te iste uslužbence, da zadržijo letalo (ki je dejansko že bilo na dohodu in se je to videlo skozi okno), ker da so zamudili zaradi zamude priključnega leta.... Samo še kakšna scena z razjarjenim potnikom, ki bi začel mlatiti te reveže od letaliških uslužbencev je manjkala! Aja (za intermezzo), kava z avtomata v letališki zgradbi je 2 EUR.

Vendar se je nato ponovno 'izkazala' IT-tehnična služba Lufthanse! Na telefon sem preko aplikacije pričel prejemati obvestila. In ta niso bila 'prijetna'!


Po prvem obvestilu, smo se premaknili na izhod št. 23. Ja, itak smo bili po dobri uri ponovno "prestavljeni" na izhod št. 26. Tukaj smo sicer ostali do odhoda, se je pa zato čas odhoda premikal. Ne moreš, da verjameš! Pregovorna nemška točnost je pri Lufthansi popolnoma odpovedala! 

Tokrat smo se z le slabe pol ure zamude uspeli vkrcati na "Lovehanso" (pravicam LGBTQI skupnosti posvečeno letalo)...


... in odleteli smo Berlinu naproti. Končno!!







Ni komentarjev:

Objavite komentar