četrtek, 23. avgust 2018

Z Goričkega v vulkan*

*(prosto po Kreslinu)

A ste vedeli, da je mogoče v Sloveniji obiskati čisto pravi vulkan? No, vulkan je sicer pravi, vendar je zadnjih nekaj milijonov let ugasnjen. Kar pa ne pomeni, da obisk tistih nekaj gričkov, kar jih je še ostalo od vulkana v okolici kraja Grad na Goričkem, ne more biti zanimiv. Še posebej, če se tovrstni geološki pojav predstavi otrokom na malce bolj njim prilagojen način. 😄

Med našim prekmurskim dopustovanjem nas je tako zaneslo v Grad. Kraj, ki se ponaša z največjim slovenskim (ohranjenim) gradom ter seveda edinim možnim ogledom vulkana v Sloveniji, Vulkanijo

Ob parkirišču te pričaka nekaj skal, katerih kamnine nakazujejo, da ne prihajajo z meni bolj domačega Pohorja (granit in tonalit😍) ampak so bolj vulkanskega izvora. Sicer piše to tudi na tablah ob teh skalah, vendar sem jih v svojem zanosu pozabil poslikati. Jbg!


Pred samo stavbo Vulkanije te pričaka pravi "vulkanski" brbotalnik. S kupom rjavih alg, ki verjetno predstavljajo bakterijske kolonije v vroćih vulkanskih vrelcih. Za bolj popoln vtis sicer manjkajo  kakšne "prijetne" vonjave po žveplu in ostalih neprijetnih kemikalijah, pa tudi voda je bolj na ravni bližnjega potočka. Ampak za prvi stik otrok z vulkani in njihovimi spremljevalnimi pojavi, je dovolj. 


Dovolj, da je naša Lara namočila vanj roke, kar si sicer ne bi mogla privoščiti v pravem vrelcu.


V Vulkaniji imajo vodene oglede, ki trajajo dobro uro in če imaš čas, si lahko v bližnjem objektu, ki ravno tako pripada doživljajskemu parku, ogledaš zbirko mineralov, krtek Oli (maskota parka) pa ti še pove kakšno zgodbo o geoloških pojavih in "kulinariki". Otroci imajo možnost tudi odigrati kakšno interaktivno igro preko zaslonov, ki se nahajajo v posameznih sobanah, lahko pa tudi verzijo igrice "človek ne jezi se" ali "monopoli". 


V zbirki imajo minerale iz sveta, pa tudi nekaj naših, po poreklu iz Slovenije.


Pred začetkom ogleda, smo se malo poigrali s poučnimi igricami....


...nato, pa sta vodenje prevzela vodička Suzana in krtek Oli. In iz makete vulkana se je pričelo kaditi! Mimogrede, glede na to, da je bil torek in pozno popoldne, smo imeli individualno vodenje! 👍

Vodička Suzana in Oli sta najprej na maketi in nato preko monitorjev podala krajšo razlago o vulkanih (kakšne oblike so, kaj jih spremlja, ipd.), nato pa so nam, kot pravim 'vulkanologom' razdelili zaščitne čelade in napotili smo se v 'notranjost' vulkana. 


Krtek Oli je imel ponovno krajšo zgodbico in nekaj novih pojasnil, nato pa je sledil (virtualni) spust z dvigalom, ki se je med spuščanjem treslo, kot čisto pravo rudniško dvigalo medtem, ko so mimo nas švigale skalnate stene vulkana, v globino -6003 m, v opuščeno cev, ki jo je v vulkanu naredila lava.


Ko smo po cevi šli skozi (hologramski) slap lave, nas je ponovno pričakal Oli.


Tokrat (v obliki holograma) tudi v živo. Otrokom je postavil nekaj vprašanj in ker naši 'vulkanologinji' nista bili najbolj pri volji za odgovor, sta pač odgovarjala mami in oči. Je vseeno veljalo! 


Sledilo je spoznavanje kristalov, ki se v naravi najdejo v obliki kristalnih geod. Mimogrede, a ste vedeli, da so veliko teh kristalov pred leti našli na gradbišču avtoceste Šentilj - Pesnica. In ker niso vedeli kaj z njimi, so nam jih veliko odpeljali tujci... Ki so seveda vedeli, kaj z njimi početi. To je iz splošnega znanja in vam ne bodo povedali v Vulkaniji.

Vam pa bodo povedali, da recimo mineral ametist (to je tisto vijoličasto čudo, ki ga gleda Zoja) odganja policiste (?!). Hm, zanimiva novica! Slišal sem že, da CD pod avtomobilskim ogledalom "odganja" laser merilca hitrosti in podobne traparije, ki ne delujejo, ampak da bi pa ta vijoličasti kristal odganjal policiste? A to naj bi delovalo enako kot česen proti vampirjem?😲


Potem pa so sledili otrokom bolj zanimivi deli. Virtualno potovanje skozi zgodovino v obliki 3D kina, kjer so nas obletavali deli planetov in velikanski prazgodovinski kačji pastirji, dinozavri pa so nam skoraj odgriznili glavo.

Za zaključek pa je bilo popotovanje z (simuliranim) vlakcem 'smrti' iz globin zemlje nazaj na površje. Tale 'vlakec' je bil tako realističen, da se ga je naša Lara kar pošteno ustrašila, zato smo po zadevo umirili in se "lepo" odpeljali (pogledali filmček) do izhoda! Ja, prednost individualnega vodenja in prijazne vodičke Suzane! 

Na koncu bi si lahko šli še ogledati bližnji kamnolom, kjer predstavijo še nekaj vulkanskih kamnin v živo ampak, mi smo si to prihranili za kakšen drugi obisk. 

Za konec. Vulkanija je projekt občine Grad in roko na srce, tole jim je lepo uspelo. Z Anito sva pred leti s prijatelji že bila na Gradu, kjer sva si ogledala tisti največji slovenski grad. A vseeno. S tem doživljajskim parkom Vulkanija jim je uspelo narediti kraj atraktiven tudi za mlajše obiskovalce. No, in tudi za starejše. Sam sem imel v šoli rad zgodovino in geografijo, vendar dokler ni tale Vulkanija zaživela nisem vedel, da smo imeli na Goričkem čisto pravi vulkan. Mogoče je tega nisem vedel, ker so bili v mojih časi bolj pomembni drugi zgodovinski dogodki (ki pa so me dejansko manj zanimali!). Avstrijci so že pred leti štartatali s podobnim projektom na avstrijskem Štajerskem, vendar se le ta bolj navezuje na vinorodne okoliše (hja, Štajerci smo si nekako isti na obeh straneh meje, kar se vina in drugih alkoholnih pijač tiče 😏) in ni tako otrokom prijazen. 

V glavnem pa tako. Če imate otroke in se potepate po Prekmurju, pojdite si ogledati Vulkanijo. Nekaterim morda ne bo všeč (ja, ljudje smo si različni), spet drugi pa boste navdušeni!

In za konec, še uradna predstavitev oz. filmček.