Javni prevoz v Mumbaju. Ja, to je pa res prava šala. Vse skupaj je kot v kakšni epizodi Alan Forda, kjer je Grunf dobil cel kup nekih neuporabnih delov za avto in potem iz sestavil taxi, avtobus, vlak,...
No, vlak je bolj iz kakšne epizode Mad Maxa. Mislim, da vidite to izdelavo. pa saj ne preživi nič živega po trčenju s tem čudom od železniškega prevoza. Z majhnimi predelavami ga lahko takoj spremenijo v oklepni vlak. Okna za potnike so brez stekel, na katerih je zavarjeno nekaj kovinskih palic in kovinska mreža. Zasilni izhodi?! Lepo vas prosim. Tile, pri indijskih železnicah, pa se res zavedajo, da imajo preveč prebivalstva. In glede na to kako (pre) polni so
indijski vlaki ni čudno, da je v vsaki nesreči toliko mrtvih, Če še malo nadaljujem z opremo vlaka... Klopi kovinske, držala kovinske, notranjost bolj špartanska kot v kontejnerju za prevoz blaga iz Indije v Evropo. Sicer pa, ko si tako stisnjen v družbi ostalih sopotnikov in ko mukoma loviš sapo v tropski vlagi in vročini ti verjetno ne pade na pamet, da bi se morda usedel. Kaj šele, da bi sprevodniku pokazal karto. Aja, saj res. Kako pa sploh sprevodnik pride zraven??
Avtobus. Hm, če sem lani na Šri Lanki še mislil, da so njihovi prave podrtije na štirih kolesih, kaj bi šele za indijske dejal. Isti izdelovalci (Ashok Leyland in Tata Motors) isto sr...je! Dobesedno škatle na štirih kolesih z nekim predpotopnim motorjem.
Taksiji. Ja, ti pa so poglavje zase, V Mumbaju je največ črno/rumenih takjsijev, ki so po videzu nekje iz 50-ih let. Najprej sem mislil, da je to kakšno britansko č
udo, ki je pač ostalo kot 'darilo' ob odhodu britanske krone. Ma ne, to čudo je neki čuden proizvod naših laških, zahodnih sosedov. Hm, da so lahko Italijani lahko tako falili dizajn?! kakorkoli že, vozilo je bilo mogoče popularno v 50-ih letih tudi v Italiji, Indija pa ga še kar vozi in verjetno tudi proizvaja. Potem pa je tukaj še neskončna domišlija voznikov, ki so največkrat tudi lastniki teh vozil kupljenih na podlagi bog ve kakšnih kreditnih pogojev (Anita je čisto slučajno videla eno prošnjo za kredit, na kateri je prosilec zaprosil za banko za kredit v znesku 200.000 Rs, kar je nekako v višini zneska 3.500 €, vse pa bi odplačal v 10-ih letih). Pri okraševanju vozila so vozniki brez omejitev. samo, da se držijo osnovne predpisane barve črne in rumene. Na enem od taksijev sem pogledal pnevmatike (profesionalna deformacija pač) in ugotovil, da je profil verjetno res iz časov neposredno po II. sv. vojni, izdelana pa je bila v 32. tednu leta 2007!!! Dobro, ta je bila nova, največ jih pa tako ali tako vozi na 'nalitih' gumah. Te pa se tako ali tako razpadajo v tej tropski vročini. Motor tega taksi čuda tudi nima več kot 30 KM. Vsak manjši klanec avtomobilček zamori in kar nekajkrat sem se že vprašal, ali me bo taksist zaprosil, da grem porinit avto, ker pač ne gre več. U, ta današnji je bil še boljši. Z Anito se vsedeva, poveva naslov in krenemo. In po nekaj metrih se začne kaditi izpod volana voznika. Na moje vprašanja, če je v redu, da se tako kadi, je voznik samozavestno odgovoril: “o, jes, je sl, no ploblem! evriting is olrajt!” in pri tem odkimaval. Dobro, a zdaj odkimavanje pomeni po naše (ni dobro) ali pa njihovo (je enako našemu prikimavanju)? Nalašč sem napisal skoraj fonetično, ker drugi problem, ki ga imava tukaj, je njihovo znanje angleščine. Mislim, kako mu naj dopovem kje se nahaja moje tukajšnje bivališče, če pa ne zna niti “NE” (NO) reči?! In ti so bili angleška kolonija?? Kdaj že? Pa saj je samo 60 let od tega, kar so Britanci odšli. No, s taksijem sva brez požara prišla do cilja. 
No, vlak je bolj iz kakšne epizode Mad Maxa. Mislim, da vidite to izdelavo. pa saj ne preživi nič živega po trčenju s tem čudom od železniškega prevoza. Z majhnimi predelavami ga lahko takoj spremenijo v oklepni vlak. Okna za potnike so brez stekel, na katerih je zavarjeno nekaj kovinskih palic in kovinska mreža. Zasilni izhodi?! Lepo vas prosim. Tile, pri indijskih železnicah, pa se res zavedajo, da imajo preveč prebivalstva. In glede na to kako (pre) polni so
indijski vlaki ni čudno, da je v vsaki nesreči toliko mrtvih, Če še malo nadaljujem z opremo vlaka... Klopi kovinske, držala kovinske, notranjost bolj špartanska kot v kontejnerju za prevoz blaga iz Indije v Evropo. Sicer pa, ko si tako stisnjen v družbi ostalih sopotnikov in ko mukoma loviš sapo v tropski vlagi in vročini ti verjetno ne pade na pamet, da bi se morda usedel. Kaj šele, da bi sprevodniku pokazal karto. Aja, saj res. Kako pa sploh sprevodnik pride zraven??Avtobus. Hm, če sem lani na Šri Lanki še mislil, da so njihovi prave podrtije na štirih kolesih, kaj bi šele za indijske dejal. Isti izdelovalci (Ashok Leyland in Tata Motors) isto sr...je! Dobesedno škatle na štirih kolesih z nekim predpotopnim motorjem.
Taksiji. Ja, ti pa so poglavje zase, V Mumbaju je največ črno/rumenih takjsijev, ki so po videzu nekje iz 50-ih let. Najprej sem mislil, da je to kakšno britansko č
udo, ki je pač ostalo kot 'darilo' ob odhodu britanske krone. Ma ne, to čudo je neki čuden proizvod naših laških, zahodnih sosedov. Hm, da so lahko Italijani lahko tako falili dizajn?! kakorkoli že, vozilo je bilo mogoče popularno v 50-ih letih tudi v Italiji, Indija pa ga še kar vozi in verjetno tudi proizvaja. Potem pa je tukaj še neskončna domišlija voznikov, ki so največkrat tudi lastniki teh vozil kupljenih na podlagi bog ve kakšnih kreditnih pogojev (Anita je čisto slučajno videla eno prošnjo za kredit, na kateri je prosilec zaprosil za banko za kredit v znesku 200.000 Rs, kar je nekako v višini zneska 3.500 €, vse pa bi odplačal v 10-ih letih). Pri okraševanju vozila so vozniki brez omejitev. samo, da se držijo osnovne predpisane barve črne in rumene. Na enem od taksijev sem pogledal pnevmatike (profesionalna deformacija pač) in ugotovil, da je profil verjetno res iz časov neposredno po II. sv. vojni, izdelana pa je bila v 32. tednu leta 2007!!! Dobro, ta je bila nova, največ jih pa tako ali tako vozi na 'nalitih' gumah. Te pa se tako ali tako razpadajo v tej tropski vročini. Motor tega taksi čuda tudi nima več kot 30 KM. Vsak manjši klanec avtomobilček zamori in kar nekajkrat sem se že vprašal, ali me bo taksist zaprosil, da grem porinit avto, ker pač ne gre več. U, ta današnji je bil še boljši. Z Anito se vsedeva, poveva naslov in krenemo. In po nekaj metrih se začne kaditi izpod volana voznika. Na moje vprašanja, če je v redu, da se tako kadi, je voznik samozavestno odgovoril: “o, jes, je sl, no ploblem! evriting is olrajt!” in pri tem odkimaval. Dobro, a zdaj odkimavanje pomeni po naše (ni dobro) ali pa njihovo (je enako našemu prikimavanju)? Nalašč sem napisal skoraj fonetično, ker drugi problem, ki ga imava tukaj, je njihovo znanje angleščine. Mislim, kako mu naj dopovem kje se nahaja moje tukajšnje bivališče, če pa ne zna niti “NE” (NO) reči?! In ti so bili angleška kolonija?? Kdaj že? Pa saj je samo 60 let od tega, kar so Britanci odšli. No, s taksijem sva brez požara prišla do cilja. 
Kot je razvidno iz prolozenega posnetka, pa so taksiji v Mumbaju primerni tudi za prevoz " nevarnega blaga". "ADR? No problem, sir!"
Obstajajo še modro obarvani taksiji, ki pa so ponavadi samo malce boljša vozila domačega proizvajalca Tata Motors (indijska slaba kopija prejnjega modela Fiatovega Punta po imenu Tata Indica), v katerih je čisto slučajno nameščena klima in enako nor šofer!
Še eno javno prevozno sredstvo pa so trikolesniki ali motorne rikše. Ah, to pa so tako ali tako prave male krstice na treh kolescih, ki jih poganja nekakšen klon Piaggiovega (evo, spet Italijani!) motorčka iz 50-ih let. In njihovi vozniki? Mislim, da so se vožnje učili na kakšnem učnem filmu
japonske mornarice, ki je v zadnjih letih učila leteti svoje pilote kamikaz za njihov zadnji let. In vsaka vožnja indijskih voznikov Bajajovih (indijski proizvajalec) 'krst' je skoraj napol 'polet v smrt'. Med vožnjio od točke A do točke B se vozi levo in desno med voznimi pasovi, se rine med Mercedesi in avtobusi, če ne gre drugače pa se gre tudi po pločniku. Potniki pa... Stoično prenašamo trpljenje, strah pred možnim trčenjem z ogromnim Tatinim tovornjakom prazgodovisnkega izgleda in katerega voznik je še bolj samozavesten ali bolj rečeno nor od mojega. Da o vseh luknjah, ki jih na zadnji klopi tricikla občutim in vseh poletih v streho sploh ne govorim. Še dobro, da imam kapo, pa še ta je na vrhu vsa črna.
Je pa zanimivo, da imajo tako taksiji kot rikše taksimetre, ki pa jih uporabljajo bolj tako tako, če si bele polti. Obračunavanje po taksimetru pa je tudi ena majhna znanost in če nimaš neke razpredelnice s preračunanimi cenami, si finančno 'odrt'. Jaz jo imam! He, he!
Verjetno pa še nisem omenil, da je pešec v Indiji absolutno brezpraven udeleženec v prometu, ki je samo v napoto ostalim, motoriziranim udeležencem. In pri vsem tem je skoraj neverjetno, da je 20 milijonsko mesto lani imelo samo 600 mrtvih v cestnem prometu!!! Ja, indijske ceste in ulice. Mesto, kjer se vsak dan dogaja boj za preživetje udeležecev in kjer samo najmočnejši (in najbolj nori!!) kam pridejo!
Še eno javno prevozno sredstvo pa so trikolesniki ali motorne rikše. Ah, to pa so tako ali tako prave male krstice na treh kolescih, ki jih poganja nekakšen klon Piaggiovega (evo, spet Italijani!) motorčka iz 50-ih let. In njihovi vozniki? Mislim, da so se vožnje učili na kakšnem učnem filmu
japonske mornarice, ki je v zadnjih letih učila leteti svoje pilote kamikaz za njihov zadnji let. In vsaka vožnja indijskih voznikov Bajajovih (indijski proizvajalec) 'krst' je skoraj napol 'polet v smrt'. Med vožnjio od točke A do točke B se vozi levo in desno med voznimi pasovi, se rine med Mercedesi in avtobusi, če ne gre drugače pa se gre tudi po pločniku. Potniki pa... Stoično prenašamo trpljenje, strah pred možnim trčenjem z ogromnim Tatinim tovornjakom prazgodovisnkega izgleda in katerega voznik je še bolj samozavesten ali bolj rečeno nor od mojega. Da o vseh luknjah, ki jih na zadnji klopi tricikla občutim in vseh poletih v streho sploh ne govorim. Še dobro, da imam kapo, pa še ta je na vrhu vsa črna.Je pa zanimivo, da imajo tako taksiji kot rikše taksimetre, ki pa jih uporabljajo bolj tako tako, če si bele polti. Obračunavanje po taksimetru pa je tudi ena majhna znanost in če nimaš neke razpredelnice s preračunanimi cenami, si finančno 'odrt'. Jaz jo imam! He, he!
Verjetno pa še nisem omenil, da je pešec v Indiji absolutno brezpraven udeleženec v prometu, ki je samo v napoto ostalim, motoriziranim udeležencem. In pri vsem tem je skoraj neverjetno, da je 20 milijonsko mesto lani imelo samo 600 mrtvih v cestnem prometu!!! Ja, indijske ceste in ulice. Mesto, kjer se vsak dan dogaja boj za preživetje udeležecev in kjer samo najmočnejši (in najbolj nori!!) kam pridejo!
