Skandinavska pot domov

Neverjetno kako hitro so minili trije tedni v Skandinaviji. In spet sem se znašel na letališču Arlanda, Stockholm. Saj, še dobro, da pred odhodom domov na Švedskem ni že tri dni snežilo. Neee, saj Švedi so pa pripravljeni na sneg. Ko sem se tako pred odhodom pogovarjal s švedskimi kolegi, sem bil presenečen, ko so mi povedali, da tudi njihove zimske službe preseneti prvi sneg. Hm, kako domače se to sliši. Na letališču pa sem opazil, da to drži tudi za zimsko službo letališča. Tudi mi smo imeli zamudo, ker smo čakali letalo s posadko, ki je prihajala nekje iz Rusije. Dobro, saj vem, da ima letalska družba SAS finančne težave, vendar vseeno. A ne bi imeli še kakšno rezervno posadko kje v Stockholmu. In, a ne bi bilo fajn, da je posadka spočita, ne pa že malce "utrjena" oziroma z že nekaj naletene kilometrine preden odrine novim poletom naproti?!

Ker nisem imel kaj pametnega početi in ker mi je preostalo še nekaj kron, sem zavil tudi do "duty free shopa". Kolegica mi je naročila, da ji za očeta prinesem neko vodko narejeno iz arktičnega ledu in sem sklepal, da bi bilo največ možnosti, da ga najdem tukaj. Ja, "malo morgen". To je kraljestvo švedske vodke znamke Absolute in in sosednje Finlandie. Ajde, v redu, bom pa kupil steklenico švedskega glöga (nekakšno njihovo kuhano vino), da prinesem domov nekaj lokalnega alkohola, sem si rekel.

Vzamem steklenico in grem na blagajno. Tam pa šok! "Ne, ne morem vam jo prodati, ker letite v EU!", je rekel prodajalec, potem ko je videl moj 'bordingpass' "Kako prosim?!", sem se iskreno začudil. Saj nisem prvič letel in na vsakem letu najdeš različna navodila o dovoljenih količinah alkohola in cigaret. Ampak tale, o prepovedi prodaje 'duty free' alkohola znotraj držav EU pa mi je bila nova. In pri tem so me spremljali pogledi ostalih kupcev (Kitajci, Japonci, Rusi,...), ki so me ob tej debati gledali kot tistega tatu, ki v Hoferju ukrade dve pašteti. :-(

Če pa niste ne vem kakše kupec alkohola (tega itak ne morete), cigaret ali sladkarij pa si lahko privoščite tudi nekakšno obliko pedikure. Na terminalu imajo namreč tudi nekaj akvarijev z ribicami, ki ti obdelajo noge. 

Sam sicer ne bi bil ne vem kako navdušen nad tem, da bi imel akvarij, v katerega bi stopil kakšen prešvican popotnik, ki je recimo na letu iz Hong Konga preko Stockholma nekam na sever, recimo v Umeo, in si pred tem ni sezul čevljev najmanj kakšnih 17  ur. 

Ampak, ribicam pa te smrdljive noge neverjetno teknejo. Verjetno je to za njih, kot za nas gorgonzola. Stvar ribjega okusa, kaj ne?! Postrvi ali krapa še nisem videl, da bi komu nežno grizljala staro kožo s podplata. Zanima me tudi, zakaj je tej firmi ime "Smile Fish" (smejoča se riba)?

Po nekajurnem postopanju po božično okrašenem letališču, ko nam je SAS kravžljal živce z najavo zamude, smo končno le poleteli proti Zürichu. Saj let bi bil kar v redu, če se ne bi pri SAS-u odločili, da se bodo obnašali "bolj" tržno, kot se Lufthansa ali Adria. So tako kot Iberia. Vse se plača. Želiš sendvič? Ni problema. Plačaj cca. 7 EUR in ga dobiš (takšen iz Petrola v trikotni plastični embalaži). 

Še boljše pa je bilo to, da smo bili nekateri, na tem letu, vezani na nadaljni let iz Züricha nekam naprej. Jaz recimo v Ljubljano! V Zürich smo tako prileteli le slabe pol ure pred predvidenim odhodom Adrije proti Ljubljani. Super, samo še en tek čez terminal mi je manjkal za konec, sem si mislil, da ulovim let domov. K sreči pa so Švicarji bolj praktični ljudje. Kontrolorji so usmerili SAS-ovega 'ptiča' na terminal, kjer je parkiral tik ob adrijinem airbusu. Super!!!

Sam prestop je bil tako enostaven, kot da bi se sprehodil preko kril letal do sedežev. Tista urica do Ljubljane pa je že minila v prebiranju slovenskih časopisom in rahlim sekiranjem, kaj me čaka doma v službi. Ampak, to ni več zgodba za moja popotovanja. ;-)

Kaj sem sploh počel na severu Evrope?!

Hm, kaj sem počel na severu Evrope, razen tega, da sem se "igral turista" in relativno dobro jedel?! Glede na to, da sem že moral pisati neke vrste poročilo o tem, sem rabil kar nekaj časa, da sem se spravil napisati tudi ta del. Mogoče tudi zato, ker ni ne vem kako zanimiva stvar. Kaj pa vem. Spodobi pa se omeniti še ta del "popotovanja", da bo nekje logično nadaljevanje zgodbe.

Nekaterim bo tole zvenelo malo čudno, vendar sem predaval. Predaval pa sem "ustroj" in delovanje Združenih narodov. Vsaj ena tema, ki se ne spreminja tako kot naša zmedena zakonodaja. Ko sem že pri tem. A mi verjamete, da sem po treh tednih, ki sem jih preživel "tam zgoraj" skoraj v celoti izgubil stik s svojim delom?! No, o tem, da sem geslo za prijavo na službeni računalnik pozabil, ne bom govoril. Itak je to, po vsaki daljši odsotnosti ali dopustu vedno znova moja travma. Si ga zapisujem, samo kaj, ko se moram prijaviti še na nekaj mestih in sem pomešal gesla. :-(

Švedska predavanja se tudi razlikujejo od naših, tipičnih 'goteniških', kjer ti pride nek inšpektor iz UUP ali SUP, si vzame 45 min in nekaj odpredava v stilu "to bom povedal, na koncu pa me vprašajte, če boste imeli kaj za vprašat". Aja, preden sem šel na sever, sem opazil tudi novi trend v Gotenici. Predavanja v obliki delavnic! To bodo še morali razvijati, ker če nas predavatelj razdeli v delavnice, potem je fajn, da se tudi kaj naučiš, ne pa samo oddelaš svojo tematiko (ki je ponavadi nekako čudna) in ugotovitve predstaviš predavatelju (z malo sreče pa tudi razredu). Ampak, napredek pa se vseeno kaže.

Ne, Švedi imajo svoj pristop, ki se meni in tudi ostalim kolegom, ki smo že bili povabljeni na tovrstna predavanja, zelo dopade. Slušatelji so razdeljeni v delavnice, vendar oni sami aktivno sodelujejo in se tako učijo. 

Moram omeniti, da morajo vsi slušatelji, pred začetkom tečaja, preštudirati gradivo, ki jim je na voljo že kakšna dva meseca pred tem preko e-učilnice, pri tem pa morajo celo narediti "domačo nalogo", ki je predpogoj za pristop k tečaju (ni naloge - ni tečaja!). Vseeno pa smo morali mi, predavatelji, biti neke vrste moderatorji in od prvega do zadnjega dne, usmerjati to izobraževanje in delavnice v smeri, da so slušatelji spoznali celoten sistem dela in mirovnih operacij ZN. Vendar, to je bilo zame tri tedne uživanja. Ajde, na začetku sem se res malce sekiral, kaj in kako bo. Sploh, ker ne sodim med tiste, ki radi nastopajo. Prej nasprotno (travme iz otroštva, ko so me silili v glasbeno šolo in posledično javno, solo nastopanje :-/ ). Ko pa je bilo prvo, dobro uro dolgo, predavanje za menoj, potem mi je odleglo in je bil kar užitek. Sploh, ker so bile teme razumljive in sem jih poznal.

Slaba stran tega, da si predavatelj je ta, da če predavaš nimaš svojih slik kako predavaš, slušatelji pa so tako ali tako popolnoma skoncentrirani na predavanje in se ne ukvarjajo s fotografiranjem predavateljev. Razen....

... razen, če predavatelj prihaja iz kakšne eksotičnega konca sveta, kot je Afrika. :-)  Tema predavanja je bila "delo s prevajalci" in kakšne težave pri tem nastopijo. 

Švedi so takoj izkoristili moje "eksotično poreklo" in tako sem postal član plemena "Hakuna matata". Ki seveda govori srbohrvaško! Jebiga, tata je bio student u Beogradu za vreme SFRJ a mama. Za prevajalca pa smo uporabili slušatelja iz BiH, Nenada, ki je bil tako super, da nam je bilo vsem čudno, zakaj ni na naši strani. Mislim, na strani predavateljev.

Vmes smo imeli še nekaj družabnih aktivnosti (odbojka, spoznavni in podobni večeri - no photo!!) in tako je čas treh tedno v Švedski počasi minil tudi zame. Kar je ostalo od predavanj, so bili novi prijatelji, lepi spomini in nekaj tedno, ki so mi prinesli malo počitka pred delom v Sloveniji. No, in nekaj pogrešanja mojih punc, kar pa ob današnji tehnologiji ni bilo tako težko, saj si lahko vsak dan v stiku (Google je zakon!). :-)

Ni to Gotenica!

Sicer je minilo že nekaj dni, odkar sem se vrnil s krasne Švedske vendar se vseeno spodobi, da napišem še kakšno vrstico o mojih doživetjih in seveda delu tam "zgoraj", na severu Evrope.

Trije tedni so minili, kot bi mignil in vrnitev domov je bila, kot šok ob vrnitiv iz enoletne misije. Že kar se nastanitve tiče so Švedi nekaj let pred nami.

Spominske plošče pokojnim švedskim vojakom v misijah in vozilo, ki so ga Švedi uporabljali v svoji misiji v Kongu, nekje v 60'-ih letih

Že res, da sem bil nastanjen v eni od vojašnic v bližini Stockholma, kjer je zdužen center za mirovne operacije švedske vojske in policije, vendar vseeno. Nastanitev je bila skoraj vrhunska (ajde, pač ne moreš pričakovati, da boš bival v hotelu s 5-imi zvezdicami, če si v vojašnici) in neprimerljiva z našo Gotenico.

V sklopu vojašnice je tako tudi t.i. hotel, ki je to tudi dejansko. No, je bolj interne narave in "knauf" oz. "kontejner" izdelave, vendar se to švedsko "razkošje" ne more primerjati z našo Goteniško vasico.

Si lahko zamislite, da morate v Gotenici sami spati v svoji sobi? Nikjer nobenega Krajnca, ki bi vam s svojim smrčanjem kratil nočni mir in počitek, da o drugih motečih "elementov" ne omenjam. 

In kopalnica (s straniščem) je samo vaša. Ne, ni vam je potrebno deliti s še kakšnimi 4 - 8 sostanovalci v hiški!! Halo?! Še glivice si morate s seboj prinesti iz Slovenije, če jih želite dobiti, ker je kopalnica vsak dan pomita, razkužena, v tisti večni klimatizirano/ogrevani sobi pa itak vsa vlaga (tudi od tuširanja) izgine v slabe pol ure.

Kot višek vsega te Švedi še dobesedno silijo, da v sobi uporabljaš računalnik z internetom in gledaš TV z nekaj lokalnimi in nekaj tujimi (Discovery, BBC, CNN,...) programi. V prostem času seveda. Aja, in službeni računalnik, ki ga zadolžiš ob prihodu v vojašnico, ker s svojim se pač ne moreš prijaviti na zaprto omrežje. ;-)

Ker pa vedo, da je večina "gostov" nekje od daleč (konec koncev je Švedska ogromna dežela) ponujajo gostom tudi možnost lastnega pranja perila v pralnici in sušilnici. Zadeva je nekako podobna kot v samskem domu na Jeranovi, le tehnika je bolj industrijska in uporabniku "prijazna" (ne uniči se tako hitro kot navaden pralni stroj).

Večina med vami tudi pozna koncept "hladne večerje" med vikendom v kadetnici / vojašnici in podobno. No, to poznajo tudi Švedi, le da se njihov pogled na to rahlo razlikuje od našega (nekaj na to temo sem opisal pred časom v svojem drugem blogu - 'klikni' tukaj), kjer te z malo sreče pričaka relativno svež "pemovček". 

Švedi so tako za skupino, ki je prišla v nedeljo popoldan lepo napolnili hladilnik v hotelu (recepcija čez vikend ne dela) s pijačo in nekaj paketi njihovih "suhih dnevnih obrokov". In za razliko od naših, že omenjenih "pemovčkov", so ti vsebovali bolj pestro hrano. :-D

Tako je je njihov 'SDO' vseboval mesne kroglice (znane iz IKEE pod imenom köttbullar), kos govedine, nekaj rakcev, lososa, nek' plesnivi sir, kuhana jajca, nekakšna solata iz majoneze in rdeče pese,... V glavnem, "suha" večerja s stilom, tudi če je hladna.

Drugače pa, ko sem že pri hrani, se v tej vojski dobro je. Res da so bili urniki za zajtrk, kosilo in večerjo malce čudni (zajtrk 06.30 - 07.45, kosilo 11.30 - 12.30, večerja 16.30 - 17.30), je pa bil zato izbor hrane pester in zanimiv. Ajde, našim Švedom, ki so tam skoraj vsakega pol leta, je že malo presedala tako, kot recimo marsikomu od nas "dobrote" iz goteniške kuhinje, a vseeno, bila je dobra.

Res, da so imeli v kuhinji vmes kakšne "izpade" v obliki t.i. čevapčičev (tudi sarme so enkrat dali na meni), ki so bili svetlobna leta oddaljeni od pravih iz sarajevskih ćebapdžinic, a na splošno je bila hrana užitna. In glede na izbiro si si lahko sam naredil svojo kombinacijo. Če ne iz glavnih jedi (vsaj ena jed je bila ribja, testenine pa so tudi bile vedno na izbiro) pa vsaj iz izbire solat. Pri zajtrku pa si tudi imel na izbiro tople ali hladne jedi in to ne samo salamo in sir ter ene kosmiče, temveč najmanj dve salami, pašteto v kosu, dve vrsti sira, štiri vrste jogurov, mleko toplo/hladno, sadna solata, müslije, dve vrste kosmičev,... O izbiri kruha pa ne bom, saj je bilo tudi tega več vrst. In vse v obliki vzami, kolikor boš pojedel!

Je pa res, da od prvega trenutka, ko sem vstopil v IKEO, pardon, jedilnico, sem imel občutek, da sem dejansko v eni od restavracij trgovske verige IKEA. Že pogled na zgornjo sliko je bil kot da bi gledal stran v IKEA katalogu. (p.s.: cene so iz letošnjega IKEA kataloga za avstrijski trg).

V glavnem, kot ste razbrali (in videli) je bilo moje tritedensko bivanje na mrzlem severu Evrope, pravo trpljenje kar se bivalnih razmer tiče. Dejansko se prav čudim, da se nisem zredil oz. sem kar ohranil svojo prvotno težo. 

Vseeno pa, če potegnem črto pod vsem. Švedi imajo boljše nastanitvene pogoje, mi pa imamo v Gotenici naravo, cvetje in medvede, kar tudi nekaj šteje. Za vse ostalo pa je MasterCard (če malo parafriziram znano reklamo!).