Rica Hotel v Stockholmu

Tole "popotovanje" je bolj službene narave in mogoče ne sodi ravno med moje "Krasniqi reporte". Ampak, ker sem pač v tujini, naj bo med temi potopisi. 

Cel teden smo bili "zaprti" v vojašnici švedske vojske v kraju Kunsangen, za konec tedan pa so Švedi šli domov, nekaj tujcev (dva Norvežana in moja malenkost) pa je bila na stroške švedske policije nastanjena v hotelu Rica Hotel Kungsgatan (če prevedem malce po "kmečko" Rica Hotel Kraljeva ulica).

Simpatičen hotel v središču mesta. Vse je dobesedno pri roki oz. v bližini. Malo kritike bo mogoče imel le na jedilnico. Zjutraj je namreč takšna gneča, ko se vsi spravijo k zajtrku, da je bolje iti še malo v sobo poležati (ah, kot v dobrih starih časih kadetnice) in se vrniti čez kakšno uro ali dve, da dobiš mizo. Hrane je tako ali tako dovolj tako, da so jutranjo gnečo, pri meni skompenzirali skozi "široko ponudbo" hrane. :-D

V sobi me je pričakala mehka postelja (hm, ne vem kaj imajo tukaj proti malce bolj trdim jogijem?) in "veseli" televizor, ki me je pozdravil po imenu. :-)

Ajde, saj dandanes to ni ne vem kakšna umetnost, je pa simpatična pozornost. :-)

Ampak, najboljše je prišlo v stranišču. Najprej sem mislil, da gre za navadno straniščno školjko, ki je po vzoru ameriških, do polovice napolnjena z vodo. Ne, tale je bolj "space age" vrste. Tista voda je skoraj vsa voda, ki se uporabi, saj tehnika bazira na letalski. Kako to deluje? Poglejte! ;-)

Madonca, če tole ni zastrašljivo?! Prav paziti moraš, da se pravočasno vstaneš s školjke, preden te kaj posesa oz. prisesa na školjko! Pa še eno zanimivo reč, nameščeno v stranišču sem opazil.

Zakaj je v kopalnici / stranišču na umivalnik namontiran odpirač za pijače?? A si mogoče kdo, med sedenjem na školjki, želi popiti pivo ali kaj drugega?

Drugače pa je soba kar simpatična. Le razgled bi lahko bil malo boljši, ne pa v pisarne, v sosednji stavbi oziroma obratno (iz pisarn v mojo sobo).

Ampak, kaj bi se pritoževal. Vse je krasno in super, glede na razmere v katerih "moram" živeti na Švedskem.  ;-)

Malo po Stockholmu

Zanimivo. Danes sem se si ogledal nekaj Stockholma in moram priznati, da je tole mesto kar veliko. Skoraj tako kot London. Da je zadeva še bolj "zanimiva" je potrebno biti pripravljen, da bo večina ogleda potekala v temi, če pridete nekje v začetku ali sredi zime. Tukaj se namreč začne večeriti že okoli 15h in ob 16.00 uri imamo že kar lep mrak. Kar malce depresivno, če ravno nisi Skandinavec in navajen na tovrstne naravne pojave. :-/

No, da o tem, da je "rahlo" mrzlo (okoli +6˚C) ne bom pisal. Mislim, da moj "nasmeh" na licu pove vse. Sam sem se sprehajal malo po okolici krajeve palače (na sliki izza mene) in nekem otočku pred njo. Resnici na ljubo, Stockholm je mesto, ki leži na več otokih, ki so med seboj povezani z nešteto mostov.

In med tem sprehodom, mi je uspelo narediti tudi tole simpatično panoramo s kraljevo palačo. Mimogrede, a ste mogoče kdaj gledali kakšno svetovno prvenstvo v teku na smučeh v Stockholmu. Proga je umetno postavljena okoli te palače in na njej se je kar nekajkrat zmagovito "podila" naša Petra Majdič. :-D

Ko sem že pri smučarskih tekih. Sem šel v lokalni Intersport (ja vem, nisem bog ve kakšen športnik, a vseeno) in sem našel tudi slovenske izdelke, izredno cenjene v Skandinaviji. 

Alpina tekaške čevlje za tek na smučeh. :-)

Je pa zanimivo, da lahko tukaj, sredi mesta, uloviš lososa in neko domačo vrsto nekakšne morske postrvi. Enega ribiča, ki je ven potegnil postrv, sem ravno uspel pofotografirati, drugi pa je ravno v črno folijo zavil dva lososa (sem si kasneje ogledal neko tablo z razlago, kakšne ribe živijo v lokalni vodi) in nisem mogel slikati. 

Glede na to kako so oblečeni tile ribiči, imam občutek, da je to hobi za res najbolj vztrajne ali pa "nore".

Tale je bil bolj za na smučanje, kot pa ribičijo. Glede na to, kako je pihalo in bilo mrzlo, pa bi jaz oblekel še kaj več. Ampak, ribičija itak ni moj hobi. 

Se mi pa tile Švedi vseeno malo smilijo. K tako depresivnem vremenu so dodali še ne vem kako visoke davke na alkohol, pa še tega lahko kupiš samo v določenih trgovinah. 

V tako imenovanih "System bolaget". Ni čudno, da obožujejo potovanja s trajekti do Finske ali baltskih držav. V duty free trgovinah na trgovinah so nižje cene in se ga lahko "odklopijo" za manj denarja, kot nekje v centru Stockholma. 

Jim pa vseeno ni dolgčas. Med pohajanjem po mestu sem šel mimo enega otroškega drsališča in v tistem mrazu so si nekateri naredili kar manjši piknik. :-)

Prineseš termovko s čajem / kavo, plinski kuhalnik in še kakšno posodo in veselica se lahko začne. Itak pa je tukaj sezona lokalnega kuhanega vina, ki z našim nima nekega sorodstva. Še nisem utegnil degustirati. ;-)

Samo mesto je sicer simpatično, vendar je raztegnjeno. Ponekod so sicer začeli že okraševanjem oziroma je že okraševanjem, vendar očitno še čakajo na začetek decembra. Lučke so sicer nameščene vendar še ne svetijo. :-/

Moram pa omeniti, da je mesto zeloooooo drago za naše plače. Skupaj z norveškima kolegoma smo si malo ogledali mesto in šli na kosilo. 

Sam sem si za kosilo privoščil pico s štirimi siri in koka kolo, kar me je stalo slabih 21 EUR. (pica cca. 16, kola 5 EUR). Ja, DB, nisi edini, ki si preplačal hrano v tej simpatični kraljevini Švedski. :-( Za tolažbo naj povem, da je Big Mac menu vreden cca. 6,72 EUR, le da od tega ne moreš živeti vso potovanje na Švedskem. ;-)

Ko sem že pri hrani. A mi lahko kdo razloži, od kod tem Švedom takšna prehrambena obsedenost z gobami? Toliko kot sem na tukajšnjih stojnicah videl lisičk in še nekih, meni neznanih, gob, nisem še nikjer. 

Ko se takole pogovarjam s kolegi, Švedi in Norvežani, tudi sami pravijo, da si morajo vzeti kakšen dan čas, da gredo v primestne "outlet" trgovine, kjer so na prodaj različna oblačila (znamke, seveda), vendar po rahlo nižjih cenah, kot v samem mestu.

Dovolj bodi za danes. Jutri se moram vrniti v kasarno. Še na to temo moram kakšno reči, da boste vsaj vedeli kje sem v resnici in kaj počnem. ;-)

On the Road again! Till Sverige! :-D

No, v resnici je tole bolj po zraku, kot po cesti. Ampak malenkostni ne smemo biti. ;-)



Jutro se je zame začelo kar zgodaj (02.00), da sem prišel pravočasno na Brnik in oddal prtljago. Sem mislil, da bo tale jutranji Adrijin "ptič" bolj prazen glede na število potnikov, ki so se prijavljali za let. Ko je prišla ura leta, pa se je usulo. Sami poslovneži. Itak, ti nimajo ne vem kakšne prtljage in so "svobodni" trepetanja pred vago (je ali ni v dovoljenih limitih?!)tako, kot sem trepetal jaz.



 Moja "kilaža" se je ustavila na ravno varnih 22,8 kilograma (dovoljenih 23 kg!!) Dobro, to je bila ena skrb, ki mi je odlegla. Že tako ali tako sem se dovolj namatral (beri: "zajeb...l"!) s sami pakiranjem in pravilnim "preračunavanje", kaj pustiti doma, kaj pa vzeti s seboj in mi res ni bilo potrebno, da dobim živčni zlom na Brniku zaradi enega ali dveh kilogramov viška prtljage. In tako sem lahkega koraka stopil proti varnostnikom, da se počasi odpravim na letalo.

  

No, tam pa so mi varnostniki še bolj olajšali korak, ko sem si moral sezuti službene škornje. Aja, sem pozabil povedati, da sem si obul škornje, da sem prihranil na kakšnem kilogramu, kar niti ni bilo tako narobe. ;-)

Ko je bila premagana tudi ta ovira (še dobro, da sem na Švedsko vzel popolnoma nove škornje, ki še nimajo "žlahtnega" vonja po terenskem moškem), sem se končno vkrcal na adrijinega "ptiča" in odletel v deževno jutro, novim dogodivščinam naproti.

In komaj smo poleteli, že sem naletel na prvo. Zajtrk pri Adriji. Saj nisem vedel, če me slučajno kdo zaje..va ali pa je to kakšna reklama za Pečjaka in Radensko.

Mali rogljiček, ki ga ponavadi dobiš poleg kakšne kave (po možnosti je tisti, poleg kave bolj svež!) in mala plastenka Radenske, ki jo ponavadi doma kupimo Zoji. S tem si niti zob ne umažem! Ah, ta recesija je rez ena sama tragedija. Tudi za nas, popotnike. :-(



Prestop v Munchnu mi je postregel s pravim tekaškim maratonom. V teh nekaj letih, kar me ni bilo tam, so si Bavarci privoščili zgraditi letališče v razsežnostih, ki se vidijo samo v kakšnem Dubaju. In potem je najboljše to, da Adrija pristane na enem koncu terminala, potem pa moraš preteči skoraj 500 m, da prideš do izhoda za let v Stockholm. Prava rekreacija po napornem (in lačnem) 55 minutnem letu iz Ljubljane.



Ni čudno, da je nekdo našel "tržno nišo" in na tem koncu terminala postavil nekakšne kontejnerje s posteljo, kjer si lahko utrujen popotnik odpočije. Proti plačilu seveda. (več na: http://www.napcabs.net/) kriza krči proračune letalskih družb, po drugi strani rojeva takšne in podobne zamisli. Me prav zanima, kako kaj cveti ta posel. Sploh, če je terminal poln in je v takšnem kontejnerju kakšen smrčač. :-D

Sledil je še skok iz Munchna do Stockholma, pri čemer sem ugotovil, da so Nemci (Lufthansa) bolj radodarni od Adrije, kar se hrane tiče.



Poglejte si to razkošje od sendviča! In celo kavo s sokom sem dobil.

Pristanek na Arlandi (stockholmsko letališče) je bil ob takšni, malici hitro tukaj in ko sem izstopil iz lufthansinega Airbusa, so me pričakali nasmejani skandinavski obrazi. Dva črnca nekje iz Gane ali Slonokoščene obale. Jah, prava vikinga, kaj češ. Se je pa zkazala švedska policija, ki mi je organizirala taksi prevoz do vojašnice, kjer sem sedaj. Vozil je seveda domačin, Siniša, drugače doma nekje med Beogradom in Nišem. Je pa res, da je imel Volva! ;-)

Ja, lepo in domače je tukaj na Švedskem! Se tipkamo, ko bo čas in gradivo.:-)