Nekaterim bo tole zvenelo malo čudno, vendar sem predaval. Predaval pa sem "ustroj" in delovanje Združenih narodov. Vsaj ena tema, ki se ne spreminja tako kot naša zmedena zakonodaja. Ko sem že pri tem. A mi verjamete, da sem po treh tednih, ki sem jih preživel "tam zgoraj" skoraj v celoti izgubil stik s svojim delom?! No, o tem, da sem geslo za prijavo na službeni računalnik pozabil, ne bom govoril. Itak je to, po vsaki daljši odsotnosti ali dopustu vedno znova moja travma. Si ga zapisujem, samo kaj, ko se moram prijaviti še na nekaj mestih in sem pomešal gesla. :-(
Švedska predavanja se tudi razlikujejo od naših, tipičnih 'goteniških', kjer ti pride nek inšpektor iz UUP ali SUP, si vzame 45 min in nekaj odpredava v stilu "to bom povedal, na koncu pa me vprašajte, če boste imeli kaj za vprašat". Aja, preden sem šel na sever, sem opazil tudi novi trend v Gotenici. Predavanja v obliki delavnic! To bodo še morali razvijati, ker če nas predavatelj razdeli v delavnice, potem je fajn, da se tudi kaj naučiš, ne pa samo oddelaš svojo tematiko (ki je ponavadi nekako čudna) in ugotovitve predstaviš predavatelju (z malo sreče pa tudi razredu). Ampak, napredek pa se vseeno kaže.
Ne, Švedi imajo svoj pristop, ki se meni in tudi ostalim kolegom, ki smo že bili povabljeni na tovrstna predavanja, zelo dopade. Slušatelji so razdeljeni v delavnice, vendar oni sami aktivno sodelujejo in se tako učijo.
Moram omeniti, da morajo vsi slušatelji, pred začetkom tečaja, preštudirati gradivo, ki jim je na voljo že kakšna dva meseca pred tem preko e-učilnice, pri tem pa morajo celo narediti "domačo nalogo", ki je predpogoj za pristop k tečaju (ni naloge - ni tečaja!). Vseeno pa smo morali mi, predavatelji, biti neke vrste moderatorji in od prvega do zadnjega dne, usmerjati to izobraževanje in delavnice v smeri, da so slušatelji spoznali celoten sistem dela in mirovnih operacij ZN. Vendar, to je bilo zame tri tedne uživanja. Ajde, na začetku sem se res malce sekiral, kaj in kako bo. Sploh, ker ne sodim med tiste, ki radi nastopajo. Prej nasprotno (travme iz otroštva, ko so me silili v glasbeno šolo in posledično javno, solo nastopanje :-/ ). Ko pa je bilo prvo, dobro uro dolgo, predavanje za menoj, potem mi je odleglo in je bil kar užitek. Sploh, ker so bile teme razumljive in sem jih poznal.
Slaba stran tega, da si predavatelj je ta, da če predavaš nimaš svojih slik kako predavaš, slušatelji pa so tako ali tako popolnoma skoncentrirani na predavanje in se ne ukvarjajo s fotografiranjem predavateljev. Razen....
... razen, če predavatelj prihaja iz kakšne eksotičnega konca sveta, kot je Afrika. :-) Tema predavanja je bila "delo s prevajalci" in kakšne težave pri tem nastopijo.
Švedi so takoj izkoristili moje "eksotično poreklo" in tako sem postal član plemena "Hakuna matata". Ki seveda govori srbohrvaško! Jebiga, tata je bio student u Beogradu za vreme SFRJ a mama. Za prevajalca pa smo uporabili slušatelja iz BiH, Nenada, ki je bil tako super, da nam je bilo vsem čudno, zakaj ni na naši strani. Mislim, na strani predavateljev.
Vmes smo imeli še nekaj družabnih aktivnosti (odbojka, spoznavni in podobni večeri - no photo!!) in tako je čas treh tedno v Švedski počasi minil tudi zame. Kar je ostalo od predavanj, so bili novi prijatelji, lepi spomini in nekaj tedno, ki so mi prinesli malo počitka pred delom v Sloveniji. No, in nekaj pogrešanja mojih punc, kar pa ob današnji tehnologiji ni bilo tako težko, saj si lahko vsak dan v stiku (Google je zakon!). :-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar