Skandinavska pot domov

Neverjetno kako hitro so minili trije tedni v Skandinaviji. In spet sem se znašel na letališču Arlanda, Stockholm. Saj, še dobro, da pred odhodom domov na Švedskem ni že tri dni snežilo. Neee, saj Švedi so pa pripravljeni na sneg. Ko sem se tako pred odhodom pogovarjal s švedskimi kolegi, sem bil presenečen, ko so mi povedali, da tudi njihove zimske službe preseneti prvi sneg. Hm, kako domače se to sliši. Na letališču pa sem opazil, da to drži tudi za zimsko službo letališča. Tudi mi smo imeli zamudo, ker smo čakali letalo s posadko, ki je prihajala nekje iz Rusije. Dobro, saj vem, da ima letalska družba SAS finančne težave, vendar vseeno. A ne bi imeli še kakšno rezervno posadko kje v Stockholmu. In, a ne bi bilo fajn, da je posadka spočita, ne pa že malce "utrjena" oziroma z že nekaj naletene kilometrine preden odrine novim poletom naproti?!

Ker nisem imel kaj pametnega početi in ker mi je preostalo še nekaj kron, sem zavil tudi do "duty free shopa". Kolegica mi je naročila, da ji za očeta prinesem neko vodko narejeno iz arktičnega ledu in sem sklepal, da bi bilo največ možnosti, da ga najdem tukaj. Ja, "malo morgen". To je kraljestvo švedske vodke znamke Absolute in in sosednje Finlandie. Ajde, v redu, bom pa kupil steklenico švedskega glöga (nekakšno njihovo kuhano vino), da prinesem domov nekaj lokalnega alkohola, sem si rekel.

Vzamem steklenico in grem na blagajno. Tam pa šok! "Ne, ne morem vam jo prodati, ker letite v EU!", je rekel prodajalec, potem ko je videl moj 'bordingpass' "Kako prosim?!", sem se iskreno začudil. Saj nisem prvič letel in na vsakem letu najdeš različna navodila o dovoljenih količinah alkohola in cigaret. Ampak tale, o prepovedi prodaje 'duty free' alkohola znotraj držav EU pa mi je bila nova. In pri tem so me spremljali pogledi ostalih kupcev (Kitajci, Japonci, Rusi,...), ki so me ob tej debati gledali kot tistega tatu, ki v Hoferju ukrade dve pašteti. :-(

Če pa niste ne vem kakše kupec alkohola (tega itak ne morete), cigaret ali sladkarij pa si lahko privoščite tudi nekakšno obliko pedikure. Na terminalu imajo namreč tudi nekaj akvarijev z ribicami, ki ti obdelajo noge. 

Sam sicer ne bi bil ne vem kako navdušen nad tem, da bi imel akvarij, v katerega bi stopil kakšen prešvican popotnik, ki je recimo na letu iz Hong Konga preko Stockholma nekam na sever, recimo v Umeo, in si pred tem ni sezul čevljev najmanj kakšnih 17  ur. 

Ampak, ribicam pa te smrdljive noge neverjetno teknejo. Verjetno je to za njih, kot za nas gorgonzola. Stvar ribjega okusa, kaj ne?! Postrvi ali krapa še nisem videl, da bi komu nežno grizljala staro kožo s podplata. Zanima me tudi, zakaj je tej firmi ime "Smile Fish" (smejoča se riba)?

Po nekajurnem postopanju po božično okrašenem letališču, ko nam je SAS kravžljal živce z najavo zamude, smo končno le poleteli proti Zürichu. Saj let bi bil kar v redu, če se ne bi pri SAS-u odločili, da se bodo obnašali "bolj" tržno, kot se Lufthansa ali Adria. So tako kot Iberia. Vse se plača. Želiš sendvič? Ni problema. Plačaj cca. 7 EUR in ga dobiš (takšen iz Petrola v trikotni plastični embalaži). 

Še boljše pa je bilo to, da smo bili nekateri, na tem letu, vezani na nadaljni let iz Züricha nekam naprej. Jaz recimo v Ljubljano! V Zürich smo tako prileteli le slabe pol ure pred predvidenim odhodom Adrije proti Ljubljani. Super, samo še en tek čez terminal mi je manjkal za konec, sem si mislil, da ulovim let domov. K sreči pa so Švicarji bolj praktični ljudje. Kontrolorji so usmerili SAS-ovega 'ptiča' na terminal, kjer je parkiral tik ob adrijinem airbusu. Super!!!

Sam prestop je bil tako enostaven, kot da bi se sprehodil preko kril letal do sedežev. Tista urica do Ljubljane pa je že minila v prebiranju slovenskih časopisom in rahlim sekiranjem, kaj me čaka doma v službi. Ampak, to ni več zgodba za moja popotovanja. ;-)