nedelja, 20. maj 2018

Amerika, zemlja mog sna*

*prirejeno po pesmi Buldožerjev

Po opravljenih mejnih formalnostih (saj, če bi tisti policist iz 'domovinske varnosti' malo bolj gledal na računalnik in manj na svoj pametni telefon, mi morda ne bi bilo potrebno dvakrat dati prstnih odtisov in se dvakrat 'smehljati' v kamero računalnika!!), sva pobrala najino prtljago in najina ameriška avantura se je lahko začela! Jupi!!!

Z metrojem sva se z letališča odpeljala do simpatičnega in relativno poceni hotela iz skupine Days Inn v Queensu, ki je blizu postaje podzemne železnice. No, to je bilo teoretično blizu, ker 'koje sam ja sreće" je ravno tiste dni bila postaja podzemne železnice, ki je ob hotelu bila zaradi gradbenih del zaprta. Zapora se je začela ravno na dan najinega prihoda. Oh, kako lepo in pozorno! :-/

 Postelja je bila po ameriško mehka (ne vem, čemu ta njihova obsedenost z mehkimi 'jogiji') in z ogromnimi vzglavniki.


V kopalnici pa tipična ameriška WC školjka, ki je do polovice napolnjena z vodo (in potem po opravljeni potrebi gledaš, kako se proizvod tvoje prebave odvrtinči nekam v odtočno cev), ter tisti čudni sistem ali enoročna armatura v tuš kabini. Kadarkoli sem bil v ZDA, vedno sem imel prve dneve ugankarski kotiček kako pravilno obrniti tisto ročko, da bom imel toplo vodo in se pri tem ne bom poparil. Ampak, tako kot vse drugo v ZDA, je tudi to 'simple' (enostavno)! Nekajkrat ti ne uspe, potem pa... Ja, potem se pa stuširaš tako kot se zagre. :-)




Tako, kot pri drugih stvareh, so Američani praktični tudi pri nekaterih drugih stvareh. Naju je dejansko že prvi dan najbolj presenetilo, da v jedilnici hotela nimajo pravih, keramičnih krožnikov ampak njihove plastične nadomestke. Takšne, kot jih imamo mi za na piknik. Enako je lončki za kavo / sok ter jedilnim priborom. Tale hotelska Amerika je res en sam velik piknik. Tukaj moram še omeniti, da v mestu nisem nikjer opazil, da bi ločeno zbirali odpadke. Po kar nekaj študijah, so ZDA med državami z najslabšim sistemom reciklaže odpadkov.

In ko sem že pri hotelski kuhinji. Tudi hrana je bolj na enostanem nivoju. O kvaliteti pa tudi ne bi izgubljal besed.


Tukaj je primer tipične ameriške marmelade, ki jo ponujajo ob zajtrkih. No, v resnici je tole bolj žele kot marmelada. Očitno je lažje zmešati nekaj ostankov sadja ali soka z želatino oziroma v konkretnem primeru koruznim sirupom. Ravno ta koruzni sirup pa je eden od razlogov ameriških težav s prekomerno težo. In Američani obožujejo ta sirup. Vtaknejo ga skoraj v vsako hrano ali pijačo (od coca-cole do hot-doga).


Ko sem tako, veseleč se normalnega zajtrka, odprl embalažo z marmelado, sem noter našel nekakakšno rumeno - prozorno želatino, z vonjem (in okusom) po jabolkih. In to naj bi bila marmelada? :-O

Še dobro, da so imeli tiste mini muffine in ocvrta jajca. Sem vsaj nekaj "pametnega" zaužil, preden sva se odpravila na raziskovanje Manhattna.




Soseska, v kateri je hotel je relativno mirna, kasneje pa sva ugotovila, da je v neposredni bližini tudi eden od newyorških zaporov. Jap, kot sem rekel, mirna soseka! ;-)

Ni komentarjev:

Objavite komentar