No, že sama pot iz Ohrida, preko Struge do albanske meje se je fajn začela. Komaj sem speljal s črpalke in pritisnil na plin v klanec proti meji, že sem moral zavirati. Ovce so prečkale glavno cesto do Albanije. E, to ti je pravi Balkan.
Čez nekaj minut pa sva vseeno prilezla do MMP Kjafasan. Ter spet obstala! Kot na Šentilju v času bivše Juge! Albanci rinejo v Makedonijo in ob vračanju jih makedonski cariniki in policisti lepo počasi in v miru preglejujejo po evidencah svojih (s sredstvi EU nabavljenih) računalnikov. In ko si z avtom končno prilezel do kioska mejnega policista in mu skozi okno želiš podati svoj potni list, se ti od nekod vzame pešec, ki se vrine med tebe oziroma tvoj avto in malo ljubeznivo pokramlja s policistom, mu da skromno darilce (pločevinka pijače) ter potni list.... In spet si na čakanju! Super!
Ko se prebiješ skozi birokratske pasti makedonskih mejnih organov se že psihično pripraviš na ponovljeno dramo na albanskem mejnem prehodu. Ponovno daš potni list, prometno dovoljenje in zeleno karto (pač, takšne so želje mejnega organa), čakaš, da minejo preverjanja v evidencah (ponovno s sredstvi EU nabavljenih) računalnikov albanske policije... In greš! Halo?! V manj kot 5 min je končan postopek na albanski strani, za isto pa sva na makedonski rabila skoraj 20 min, če ne štejem še raznih vmesnih "padalcev"!
Ni komentarjev:
Objavite komentar